Tiskane izdaje
Incident se je zgodil v dvorani v središču Montreala, kjer so privrženci stranke, s predsednico Pauline Marois na čelu, po devetih letih v opoziciji slavili zmago na splošnih volitvah. Le nekaj metrov od govorniškega odra, s katerega je Maroisova nagovarjala navdušeno množico, je neznan moški srednjih let začel streljati in ubil enega človeka, še en je huje ranjen. Še preden je osumljenec poskušal pobegniti s prizorišča napada, je zanetil manjši požar, ki pa ni povzročil večje škode. Policija ga je aretirala, preden so ga odpeljali v pripor, pa je, oblečen v moder kopalni plašč, v francoščini izrekel besede: »Angleži se zbujajo. Dovolj je bilo. To je vračilo.«
Da se je v dvorani nekaj zgodilo, so ljudje pod govorniškim odrom in gledalci, ki so proslavo spremljali prek televizijskih zaslonov, doumeli šele, ko so varnostniki prekinili govor Pauline Marois in jo na hitro pospremili na varno. Še pred tem se je voditeljica PQ volivcem zahvalila za izkazano zaupanje. »To odločitev bomo spoštovali in pristali na vse potrebne kompromise, tako da bo država delovala. Vladali bomo odgovorno,« je dejala bodoča premierka Quebeca, anglofonskim in staroselskim skupnostim pa zagotovila, da bodo še naprej spoštovali njihove pravice. Bistveno manj prizanesljiva je bila do ostale Kanade, je pozneje ugotavljal časnik Globe and Mail, ko je analiziral eno od najbolj odmevnih in čustveno nabitih izjav večera, v kateri je Maroisova uokvirila svoje politične ambicije. »Kot narod želimo sami odločati o stvareh, ki se nas tičejo. Hočemo državo in dobili jo bomo,« je bila odločna.
Le nekaj trenutkov pozneje sta v ozadju odjeknila usodna strela. Potem ko je policija aretirala neznanega moškega in je neposredna nevarnost minila, se je Maroisova še enkrat vrnila na govorniški oder in prosila presunjeno občinstvo, naj mirno zapusti prizorišče. Vodstvo PQ in vse ostale politične stranke so tragični dogodek obsodili v en glas. Po pisanju časnika Montreal Gazette policija o motivu strelca ni hotela ugibati na samem kraju zločina. Čeprav se je incident zgodil v zaodrju, organi pregona niso izključili možnosti, da so bili med tarčami tudi člani vodstva stranke, z Maroisovo na čelu.
Tretji referendum?
Separatisti so v torek premagali liberalno stranko pod vodstvom aktualnega premiera Quebeca Jeana Charesta. Osvojili so 54 od 125 sedežev v parlamentu in si s tem zagotovili mandat za sestavo manjšinske vlade.
Kanadski premier Stephen Harper je zmagovalcem čestital, a hkrati podvomil v to, »da si Quebečani želijo znova načenjati stare ustavne spore«. Ottawa bo po Harperjevih besedah še naprej skrbela za ekonomsko rast, učinkovito upravljanje in zadostno število delovnih mest. »Verjamemo, da so to tudi prioritete Quebečanov, zato bomo v tem smislu še naprej sodelovali s quebeško vlado,« je med drugim dejal premier, ki se je s provinco moral ukvarjati že med volitvami, ko je Maroisova nanj naslovila sveženj zahtev po zaostritvi zakonov za zaščito francoskega jezika in identitete francosko govorečih prebivalcev. Kljub njeni zagnanosti relativno malo analitikov verjame, da bo separatistom v prihodnjem mandatu uspelo izpeljati referendum o odcepitvi, nad katerim se večina prebivalcev doslej ni pretirano navduševala.
Na prvem referendumu o prihodnosti Quebeca, ki ga je PQ organizirala leta 1980, je predlog o vzpostavitvi ključnih mehanizmov suverenosti zavrnilo 60 odstotkov volivcev. Na drugem ljudskem glasovanju leta 1995 so separatisti zahtevali večjo avtonomijo, a so bili na koncu štetja glasov spet prekratki. Izid je bil izredno tesen - 49 odstotkov za, 51 proti.
