Tiskane izdaje
Ankara − Turška vojska je danes začela veliko operacijo, katere glavni namen je najti poslanca opozicijske Republikanske ljudske stranke Hüseyina Aygüna. Poslanca iz Tuncelija na vzhodu države so ugrabili v nedeljo zvečer. Na spletni strani Firat News, ki je blizu Kurdski delavski stranki (PKK), pravijo, da so ga ugrabili bojevniki omenjene stranke.
V največji turški opozicijski stranki CHP so bili ob novicah o ugrabitvi svojega poslanca šokirani. In besni na Erdoganovo vlado. Podpredsednik stranke Haluk Koç je izjavil, da je v rokah v Turčiji prepovedane PKK, ki jo v EU in ZDA prištevajo med »teroristične organizacije«, zdaj 26 turških državljanov, med njimi tudi vladni uradniki. Pripadniki PKK so v zadnjih treh mesecih ubili več kot 70 turških vojakov, vlada pa pravi, da je vse pod nadzorom. Vlada ni v zadnjem letu dni rešila niti enega talca, se jezi Koç.
Hüseyina Aygüna so ugrabili tik pred 28. obletnico izbruha kurdskega oboroženega upora. V tem času je padlo blizu 45.000 ljudi, največ Kurdov. Vlada se je pred dnevi hvalila, da je vojska v provinci Hakkari na vzhodu države v obsežnih operacijah pobila 115 pripadnikov PKK. Ugrabitev Aygüna je zato mogoče razumeti tudi kot odgovor na tovrstni teror. Skupaj s poslancem sta v avtu, ki so ga ustavili na eni od kontrolnih točk na cesti med Ovacikom in Tuncelijem, potovala tudi novinar in poslančev svetovalec. Sopotnika so izpustili, Aygüna pa po daljšem prerekanju odpeljali neznano kam. Ugrabitev so obsodile vse politične stranke v Turčiji, tudi prokurdska stranka Mir in demokracija (BDP), ki je že ponudila pomoč pri iskanju Aygüna.
Premier Recep Tayyip Erdogan zadnje dni izjavlja, da za okrepljeno dejavnostjo PKK tičijo tudi tuje sile. S prstom meri zlasti na Sirijo in Iran. Uradna Ankara je še posebej zaskrbljena nad dogajanjem v Siriji, saj kurdski uporniki iz vrst sirske demokratične zveze (PYD) obvladujejo že pet večjih mest ob meji s Turčijo.
Vlada je prepričana, da Asadov režim pomaga bojevnikom PKK. A ob tem pozablja, da je za vnovično kurdsko vstajo kriva kar sama, saj je doslej vztrajno zatiskala oči pred kurdskim vprašanjem. Še huje, lotevala se ga je na napačen način. Ertugrul Kürkçü, poslanec prokurdske stranke BDP, denimo opozarja, da se je število zapornikov v času vladavine premiera Erdogana skoraj potrojilo.
Vzrok za takšen skok se seveda ne skriva v demografiji, ampak predvsem v politiki. Zapore so namreč v zadnjih letih izdatno napolnili zlasti s Kurdi. Erdoganova vlada je očitno prepričana, da bo predvsem s kaznovalno politiko rešila kurdsko vprašanje in s pomočjo zaporov zatrla kurdske zahteve po avtonomiji in pravicah za svoj narod, je v pogovoru za Delo dejal Kürkçü, ki je bil nekoč tudi sam politični zapornik.
