Dunaj – Vzpon desnega populista Heinza Christiana Stracheja na svetovljanskem Dunaju je zasenčil zmago socialdemokratov (SPÖ) na nedeljskih dunajskih deželnih volitvah. Skoraj 15 odstotkov, ki jih je dobila Strachejeva svobodnjaška stranka (FPÖ) na podlagi kampanje, usmerjene proti tujcem, priseljencem, homoseksualcem, muslimanom in Turkom, je presenetilo tako politične analitike kot politične tekmece.
Šestintridesetletni zobni tehnik Heinz Christian Strache je v nedeljo povsem potolkel svojega političnega očeta in vzornika, 50-letnega Jörga Haiderja. Njuni poti sta se ločili aprila letos, ko je Haider, ki je vse bolj izgubljal podporo v svobodnjaški stranki, ustanovil Zavezništvo za prihodnost Avstrije (BZÖ). V novo stranko je prebegnila celotna ministrska ekipa svobodnjaške stranke.
Spomladi se je zdelo, da je mladi in neizkušeni Strache, ki je prevzemal ostanke FPÖ, politično mrtev, zviti Haider pa na začetku novega vzpona. Pol leta pozneje je Haiderjeva BZÖ na dunajskih deželnih volitvah dobila odstotek glasov, celo manj od pregovorno mrtve komunistične partije (KPÖ). Strachejeva FPÖ pa je z metodami, ki so bile nekoč Haiderjeve – z nagovarjanjem "pravih Dunajčanov" in sovražnim govorom proti tujcem, priseljencem, homoseksualcem, muslimanom in Turkom – dosegla 15 odstotkov.
Trojni poraz BZÖ na deželnih volitvah v oktobru – na Štajerskem, na Gradiščanskem (kjer niti nastopila ni) in v nedeljo na Dunaju – ima neprijetne posledice tudi za vladajočo koalicijo, ki jo sestavljata Schüsslova ljudska stranka (ÖVP) in Haiderjeva BZÖ. Vladajoča koalicija je na Dunaju dobila le petino glasov, spričo zatona BZÖ pa vlada kanclerja Wolfganga Schüssla vse bolj izgublja politično legitimnost. Kancler kljub temu zavrača predčasne volitve in vztraja pri rednih parlamentarnih volitvah prihodnjo jesen. Tudi če bodo volitve redne, bo Haiderjeva BZÖ prešibka, da bi lahko kancler z njo še tretjič sestavil vlado. ÖVP bo ostala brez »naravnega«, desnega partnerja, Haiderjeva moč in vpliv pa sta vse bolj omejena na eno samo avstrijsko deželo – Koroško.
Delež podpore SPÖ na deželnih volitvah se veča že od jeseni 2000, na vseh trojih letošnjih oktobrskih volitvah je celo zmagala. Zmaga na parlamentarnih volitvah jeseni 2006 se zato zdi logična. Toda SPÖ se je doslej v precejšnji meri krepila na račun šibitve tretjega tabora, t. i. nemško-nacionalnega tabora. Spomladi se je zdelo, da je tretji tabor zaradi spora med Strachejem in Haiderjem tako načet, da bo morda celo izginil s političnega prizorišča. Strachejeva zmaga na Dunaju je njegovo »ponovno rojstvo«, pa tudi nova priložnost za selitev delavskih protestnih glasov od SPÖ k FPÖ.
Zeleni so si od spomladanskega razbitja tretjega tabora obetali, da bodo postali tretja najmočnejša sila v državi. Po vzponu populista Stracheja nad njihovim ciljem spet visi vprašaj.