Tiskane izdaje
Berlin – »Iz Nemčije hočemo spet narediti evropski motor!« je izjavila nova nemška kanclerka Angela Merkel, ko je bundestagu prvič predstavila načrte vlade. V poldrugo uro trajajočem govoru se je zavzela za globoke reforme, ki bi bile v prihodnjem desetletju temelj za vrnitev Nemčije med tri najuspešnejše države v Evropi. Kljub očitkom opozicije, da bo velika koalicija naredila le majhne korake in da z njimi Nemčija ne more napredovati, je vodilo Merklove: »Presenetimo s tem, kaj vse lahko naredimo.«
Nemčija se ne bo pustila izsiljevati ugrabiteljem
Kanclerka je tradicionalni nastop (nastopni govori velikih kanclerjev, kakršna sta bila Konrad Adenauer in Willy Brandt, so postali zgodovinski) začela s temo, ki je v Nemčiji v zadnjih dveh dneh zasenčila vse drugo – ugrabitvijo nemške arheologinje Susanne Osthoff v Iraku. »Ne bomo se pustili izsiljevati,« je odgovorila na zahtevo ugrabiteljev, naj Berlin pretrga vse stike z Bagdadom. Čeprav je ozadje ugrabitve še vedno ovito v tančico skrivnosti, je v zadevo vpletla terorizem, ki da je največji izziv za svet, saj je njegov cilj jedro naše civilizacije – svoboda, strpnost, spoštovanje človekovega dostojanstva.
Z več svobode do višje gospodarske rasti in nižje brezposelnosti
Da bi dosegli cilje – glavna sta odpravljanje velike brezposelnosti in višja gospodarska rast – bo morala nova vlada po besedah Merklove vrtati v debele deske. »Na novo moramo urediti federalni sistem, trg dela mora biti v dobri kondiciji, naše šole se morajo vrniti na vrh, ukrotiti moramo zadolženost, na noge moramo spraviti pokojninski in zdravstveni sistem,« je naštevala ključne naloge črno-rdečih. Zavzela se je za novo pravičnost pri nadaljevanju pomoči šibkim – bolnim, otrokom, starejšim. Toda iz državne blagajne menda ne bi smeli financirati nedela, ampak delo.
Posebno se je zahvalila bivšemu kanclerju Gerhardu Schröderju, »ki je z Agendo 2010 pogumno in odločno odprl vrata prilagajanju našega socialnega sistema novim časom«.
Presenetljivo je parafrazirala znamenito izjavo in slogan socialdemokratskega kanclerja, avtorja Ostpolitik in nobelovca Brandta: »Upati si več demokracije!« Merklova je besedo demokracija zamenjala s svobodo. Tako se je po eni strani zavzela za več liberalizma v gospodarstvu in za odsotnost države pri urejanju trga, po drugi pa je to izraz njene politične izkušnje in očaranosti nekdanje Vzhodne Nemke nad svobodo, ki je bila – tako Merklova – v času padca berlinskega zidu največje presenečenje v njenem življenju
Nova vlada naj bi naredila vse za odpravljanje brezposelnosti, najbolj množične v povojni zgodovini države. Uspeh pri doseganju tega cilja naj bi bil merilo uspeha vlade. »Delo potrebuje rast in rast potrebuje svobodo,« je recept nemške kanclerke. Med ključnimi ukrepi bodo zniževanje stroškov dela in zmerna prenova pravic zaposlenih glede varstva pred odpuščanjem. Poleg tega je pozvala sindikate, naj pripomorejo k vzpostavljanju prožnejšega trga dela, ki da je pogoj za večje zaposlovanje.
Za Merklovo je bila najtežja odločitev o zvišanju DDV s 16 na 19 odstotkov. Spomnila je, da bo del izkupička namenjen zniževanju stroškov dela. S povišanjem davka naj bi država dobila trdne javne finance, konec bo načenjanja substance, več bo manevrskega prostora za naložbe. Kljub temu je višji DDV eden glavnih očitkov črno-rdeči vladi, ki jo v opoziciji zbadajo z imenom »koalicija najmanjšega skupnega imenovalca«. Voditelj liberalcev Guido Westerwelle je, denimo, za govornico mahal s predvolilnim plakatom, s katerim so socialdemokrati volivce svarili z besedno igro Mehrwertsteuer – Merkelsteuer, na koncu pa so privolili v ukrep, ki ga bodo na lastni koži občutili predvsem potrošniki in podjetja, ki se bodo morala spoprijeti z manjšim povpraševanjem.
Izzivanje Poljske?
Na zunanjepolitičnem področju je Merklova napovedala ohranjanje kulturne dediščine milijonov Nemcev, ki so na koncu druge svetovne vojne in po njej odšli iz vzhodnoevropskih dežel. Tako naj bi, v skladu s koalicijsko pogodbo, v Berlinu postavili znamenje sprave v spomin na krivice, storjene pregnanim. Ker bo Merklova v petek odpotovala na obisk v Varšavo, ki želje konservativcev po ustanovitvi centra proti preganjanju obravnava kot poskus sprevračanja zgodovine in relativizacije nemške krivde, bo odločna najava zagotovo »poskrbela« za nezadovoljstvo Poljske.
Angela Merkel je izrecno poudarila globoko krizo, v kateri se je znašla Evropska unija po propadu ustavne pogodbe in zapletih s finančnim načrtom do leta 2013. To je po njenih besedah eden izmed razlogov, da Evropa od nove nemške vlade veliko pričakuje. Berlin da namerava poglobiti odnose z manjšimi članicami Unije; Nemčija pa ima v Evropi nalogo posrednika in dejavnika uravnoteženja. V zvezi s finančnim načrtom EU je odločna: »Nemčija bo zagovarjala svoje interese. Naš položaj nam ne dopušča finančne preobremenitve.«
Izrazila je upanje, da Washington resno obravnava evropsko zaskrbljenost zaradi domnevnih tajnih zaporov Cie po Evropi. Toda odnosi z ZDA so po njenem prepričanju ključni: »Želim si samozavestno Evropo, ki bo močna partnerica pri zavzemanju za varnost, mir in človekove pravice. Toda ne sme biti razumljena kot protiutež ZDA, ampak kot njihova partnerica.« V takšnih okoliščinah ima čezatlantsko zavezništvo kot »skupnost vrednot« za Merklovo visoko, skoraj neprecenljivo vrednost.
Preberite v četrtkovi tiskani izdaji Dela.
