Začetek pogajanj SČG z Unijo 10. oktobra

Beograd - Evropska unija je v Bruslju na odboru stalnih predstavnikov držav članic pri povezavi prižgala zeleno luč za začetek pogajanj o sporazumu o stabilizaciji in pridruževanju s Srbijo in Črno goro. Dokončno bodo to v ponedeljek na zasedanju v Luksemburgu potrdili še zunanji ministri EU, pogovori pa se bodo začeli 10. oktobra v Beogradu.

Evropska komisija je sicer začetek pogajanj s SČG članicam priporočila aprila letos, z njegovo sklenitvijo pa bo balkanska država dobila status potencialne kandidatke in bi lahko vložila prošnjo za članstvo v EU. Hitrost napredka bo sicer povsem odvisna od države, predvsem izvajanja reform in sodelovanja z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, zagotovo pa bodo pogajanja trajala vsaj leto dni.

O pristopnih pogajanjih med EU in SČG kot naslednjem možnem koraku pa ne bo moč niti razmišljati, dokler država ne bo polno sodelovala s haaškim sodiščem, kar konkretno pomeni tudi predajo dveh glavnih obtožencev, Ratka Mladića in Radovana Karadžića.

S sklenitvijo stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma sicer SČG lahko računa na resno zbližanje z EU - z njim se za državo namreč vzpostavlja podlaga za prostotrgovinsko območje s povezavo, steče proces približevanja zakonodaje s pravnim redom, odpre se sodelovanje v različnih politikah EU, kot so pravosodje, svoboda in varnost, ter dostop do bogatejšega programa pomoči Cards, začne se tesnejši politični dialog, pa tudi regionalno sodelovanje.

Doslej sta sporazum o stabilizaciji in pridruževanju, ki je podlaga za odnose med EU in balkanskimi državami, sklenili Hrvaška in Makedonija, Albanija se o njem pogaja, BiH pa najbolj zaostaja, saj ji ni uspelo izpolniti pogojev, da bi pogovori lahko stekli letos. Proces stabilizacije in pridruževanja z balkansko regijo je EU sprožila leta 2000, po vrsti demokratičnih sprememb v petih državah z območja.

Hrvaška in Makedonija sta celo napredovali še dalj - prva ima že status kandidatke za članstvo, čeprav zaradi nepopolnega sodelovanja s Haagom pristopnih pogajanj ni začela marca letos, kot je bilo sicer načrtovano. Makedonija pa je oddala prošnjo za članstvo in čaka na njeno oceno s strani komisije.

Del Pontejeva: December novi rok za izročitev Mladića

Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla Del Ponte je po srečanju s srbskim premierom Vojislavom Koštunico v Beogradu dejala, da pričakuje, da bodo srbske oblasti nekdanjega vojaškega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladića haaškemu sodišču izročile do decembra. Koštunica pa je poudaril, da je sodelovanje s haaškim sodiščem ključnega pomena za uspešno približevanje Srbije in Črne gore Evropski uniji.

Kot je Del Pontejeva povedala na novinarski konferenci, se je nadejala Mladićeve izročitve do desete obletnice pokola bosanskih Muslimanov pri Srebrenici, ki so jo obeležili 11. julija letos, da pa je zdaj pred Beogradom novi rok, december, ko bo minilo deset let od sklenitve Daytonskega sporazuma, na podlagi katerega se je končala vojna v Bosni in Hercegovini.

Glavna tožilka je sicer zatrdila, da je "zelo zadovoljna" s sodelovanjem z oblastmi Srbije in Črne gore, ki so v enem letu poskrbele za izročitev šestnajstih obtožencev v pripor haaškega sodišča ter omogočile dostop do prič in dokumentacije. Izpostavila pa je, da je močno razočarana tako zaradi dejstva, da Mladića do zdaj niso izročili kot tudi zato, ker je še vedno na prostosti šest obtožencev, ki se - kot je namignila - verjetno skrivajo nekje v Srbiji.

Del Pontejeva je ob tem izrazila upanje, da bo prihodnjič prišla v Srbijo le še zato, da bi se ji zahvalila za uspešno sodelovanje.
Premier Koštunica je na novinarski konferenci povedal, da se bodo kmalu začela pogajanja z Evropsko unijo o sklenitvi sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju ter da se Beograd popolnoma zaveda, da bo na njihov potek nedvoumno vplivala uspešnost sodelovanja s haaškim sodiščem. "Ne gre le za EU, ampak je dokončanje sodelovanja s Haagom življenjskega pomena za SČG, zato ni druge alternative oziroma rešitve kot popolno sodelovanje s njim," je še pribil srbski premier.

Tudi vodja nacionalnega sveta za sodelovanje s haaškim sodiščem Rasim Ljajić kot prvi sogovornik Del Pontejeve v Beogradu je zatrdil, da je SČG pripravljena v celoti izpolniti svoje obveznosti do Haaga, vključno s čim prejšnjo izročitvijo generala Mladiča. Kot je še povedal, je nacionalni svet za sodelovanje s sodiščem v Haagu, na čelu katerega je, do zdaj ugodno rešil več kot 800 prošenj haaškega tožilstva za predajo različne dokumentacije.

Glavna haaška tožilka je prišla v Beograd v okviru dvodnevne balkanske turneje in namerava obiskati še Podgorico in Zagreb. Obisk naj bi bil podlaga za oceno sodelovanja Beograda in Zagreba s sodiščem, od katere je precej odvisno tudi njuno nadaljnje približevanje EU. Del Pontejeva naj bi že danes odpotovala v Podgorico, kjer ima v načrtu pogovore s črnogorskim predsednikom in premierom, Filipom Vujanovićem in Milom Djukanovićem, v petek pa namerava še v Zagreb.

Vsekakor so bili v Beogradu že vnaprej prepričani, da neizročitev Mladića do 5. oktobra, ki so ga nekateri napovedovali kot ključni datum, ne bo ovira za začetek pogajanj z unijo.