Tiskane izdaje
Bruselj – Evropski komisar za pravosodje, svoboščine in varnost Franco Frattini je pred odhodom na počitnice vendarle priznal, da bo treba pri prestopu meja med starimi in novimi članicami Unije tudi leta 2008 še pokazati potni list, ker širitev schengenskega območja zamuja. Ministri za notranje zadeve in pravosodje so v ponedeljek zahtevali, da mora biti najpozneje oktobra letos znan novi rok za širitev. Mejne kontrole med starimi in novimi članicami EU bodo po vsej verjetnosti odpravljene postopno. Najprej na kopenski meji, nekoliko pozneje pa še na morski meji in letališčih. »To bo mogoče, če bodo izpolnjeni vsi pogoji,« pravi komisar.
Na morski in zračni meji je spremembo mogoče izvesti le hkrati z zamenjavo med poletnim in zimskim voznim redom. To pomeni, da bo tam rok za širitev schengenskega območja treba prestaviti z novembra 2007 bodisi na marec bodisi na november 2008. Mejne kontrole na kopenskih mejah pa bi po Frattinijevem najnovejšem načrtu lahko začeli opuščati konec leta 2007. Tudi pri dosedanjih širitvah schengenskega območja po njegovih besedah vse meje niso bile opuščene hkrati. Slovenija bo imela na kopnem schengensko mejo samo s Hrvaško. Na 670 kilometrov dolgi meji bo 66 prehodov.
Vzpostavitev informacijskega sistema (SIS II) – poenostavljeno povedano računalnika v Strasbourgu, v katerem bodo shranjeni vsi podatki o vstopih v schengensko območje – po njegovih besedah zamuja nekaj tednov. Delovati bi bil moral začeti konec junija; novi rok je zdaj 18. september. Takrat bodo sistem začeli preskušati. Brez sistema SIS II novih članic ni mogoče sprejeti v schengensko območje, ker je sedanji informacijski sistem oziroma računalnik premalo zmogljiv (vključiti je mogoče največ 18 držav). Schengenski informacijski sistem je pravzaprav velikanska baza podatkov o ljudeh, vozilih in predmetih. V novi informacijski sistem nameravajo vnesti še biometrične podatke (denimo prstne odtise).
Šepa pa tudi pri pripravi pravnih podlag za širitev schengenskega območja. Najpozneje oktobra je treba najti še kompromisno rešitev za evropski nalog za prijetje, v katerem bodo določeni pogoji za izročanje državljanov, za katere je izdan nalog za pregon, matični državi članici.
Več v današnjem tiskanem Delu
