Tiskane izdaje
New York – »Trenutno se ukvarjamo s tem, da bi opredelili, kdo sploh smo. Ko bomo to naredili, bomo lahko začeli delovati na politični fronti,« je poskušal neuradni tiskovni predstavnik gibanja Okupirajmo Wall Street Ed Needham razložiti, kakšni so politični cilji skupine demonstrantov.
Ti so pred enim mesecem zasedli zelenico pred newyorškim središčem globalnega finančnega korporativizma, v soboto pa so po njihovem zgledu množice protestirale po vsem svetu. V nekaj tednih je samo manhattanska podružnica gibanja Mi smo 99 odstotkov zbrala več kot 150.000 dolarjev prispevkov, po zadnjih javnomnenjskih raziskavah pa upor proti velikanski moči finančnega kapitala in nepravični razdelitvi bogastva podpira več kot polovica Američanov. V doslej precej brezglavo vodenem gibanju so začeli razmišljati, kako bi po zgledu upora proti britanski kroni pred 235 leti pripravili nove revolucionarne spremembe v ameriškem družbenopolitičnem sistemu.
»Jaz sem Bill. Tukaj nas je 99 odstotkov takšnih 'Billov',« je govoril mož v zrelih letih, ki je sredi okupiranega parka Zuccotti mimoidočim delil dokumente, o katerih je pravkar razpravljala njihova »generalna skupščina«. Iz protestnega gibanja, ki ga je 17. septembra sprožilo nekaj sto demonstrantov na Wall Streetu, so se komentatorji sprva norčevali, ker ni znalo jasno izraziti svojih zahtev, v »deklaraciji 99 odstotkov«, ki so jo spisali konec prejšnjega tedna, pa so jih navedli toliko, da jih mediji zaradi pomanjkanja časa in prostora niti ne morejo našteti. Med drugim zahtevajo spremembe davčne zakonodaje, ki bi najbogatejšim naložila pravičnejše prispevke družbi, prepoved korporacijskega financiranja političnih kampanj, državno spodbujanje odpiranja novih delovnih mest, pomoč ljudem, ki ne morejo vračati stanovanjskih posojil, rešitev problema orjaških študentskih dolgov, prijaznejšo politiko do priseljencev in takojšnji umik ameriških vojakov iz Afganistana in Iraka.
»Gibanje se običajno začne s pritožbami. Ne začneš s seznamom zahtev, ampak s poudarjanjem tega, kar je narobe,« pravi profesorica zgodovine z univerze Northern Illinois Rosemary Feurer. Njen kolega z univerze Georgetown Michael Kazin pa je za časnik Washington Post izjavil, da bodo aktivisti morali uporabiti tako »notranjo« kot »zunanjo« strategijo, s katero bodo poskusili vplivati na politično odločanje v državi. »Uspeh tovrstnih gibanj ne izvira iz samih demonstracij, ampak iz političnih odzivov nanje,« trdi Ruy Teixeira iz liberalnega mnenjskega središča Center za ameriški napredek.
Po zadnjih anketah zahteve protestnikov po zvišanju davkov najpremožnejšim prebivalcem podpira več kot tri četrtine Američanov, a v kongresu, ki ga poganja sponzorski denar manjšine, ta večinska volja ljudstva nima resnih predstavnikov. Zato so v gibanju 99 odstotkov sklenili, da bodo 4. julija prihodnje leto po zgledu ameriških revolucionarjev, ki so se uprli britanskim kolonialistom, pripravili nacionalno generalno skupščino v Philadelphii in izvolili svoj alternativni predstavniški dom. Ta ne bo imel samo 435 članov, kot uradni spodnji dom kongresa, ampak dvakrat več, ker bo gibanje iz vsakega kongresnega okrožja izvolilo dva svoja predstavnika: enega moškega in eno žensko. Po ustanovitvi svojega kongresa bo gibanje uradnim ameriškim oblastem dalo eno leto časa, da se odzovejo na njihove pritožbe. Če se ne bodo, bodo »začeli organizirati tretjo neodvisno politično stranko, ki bo imela svoje kandidate že na vmesnih volitvah leta 2014«, so v deklaraciji zapisali »okupatorji«.
