Tiskane izdaje
New York – »Ne čakajte, ne odlašajte. Vsi upamo na najboljše, a vsi moramo biti pripravljeni tudi na najslabše,« so bile besede, s katerimi je včeraj ameriški predsednik Barack Obama opozoril prebivalce vzhodne obale ZDA, naj resno obravnavajo nevarnost, ki jo prinaša bližajoči se orkan Irene. Posledice tropskega ciklona, ki ga je Obama označil za »zgodovinskega«, utegne čutiti več kot 65 milijonov Američanov, od Severne Karoline, ki bo glavni napad doživela danes, do otočka Martha's Vineyard ob obali severnovzhodne zvezne države Massachusetts, od koder se Obamovi danes vračajo z dopusta. Izredne razmere so razglasili v sedmih zveznih državah, številna mesta ob morju pa so evakuirali.
Prvi orkan letošnje sezone, ki se je rodil 15. avgusta ob afriški obali, je doslej pustošil po Karibskem morju. Čeprav so po Portoriku in na Bahamih njegovi vetrovi ruvali električno napeljavo in uničevali hiše, deževje pa je odplaknilo ceste, človeških žrtev ni bilo. Včeraj se je njegovo divjanje nekoliko umirilo, saj so vetrovi dosegali »le« še hitrosti okoli 170 kilometrov na uro, a meteorologi se bojijo, da se bo njegova moč okrepila, ko bo danes dosegel kopno. Hitrost premikanja celotnega ciklona ni velika, je pa toliko večji njegov doseg. Iz »očesa« Irene se orkanski vetrovi širijo v radiju 150 kilometrov, tropska neurja pa bodo nastajala tudi do 500 kilometrov iz njenega središča.
Samo iz priobalnih krajev v Severni Karolini so doslej evakuirali več kot 200.000 prebivalcev in turistov, ljudi pa so izselili tudi v Delawaru, Marylandu in New Jerseyju. V teh državah, pa tudi v Virginiji, New Yorku in Connecticutu, so razglasili izredne razmere, medtem ko so v prestolnici odpovedali slavnostno nedeljsko odkritje spomenika Martinu Luthru Kingu mlajšemu, ki bi ga moral izvesti predsednik Obama. Poveljstvo vojne mornarice je izdalo povelje, da mora druga flota, ki je bila zasidrana v mornariškem oporišču Norfolk v Virginiji, izpluti na odprto morje, že včeraj pa so nehali voziti tudi vlaki, ki so namenjeni južno od Washingtona.
Prebivalci južnih ameriških držav so nevarnih tropskih neviht vajeni, severovzhodno obalo ZDA pa po besedah Nicholasa Cocha z newyorške City University veliki vihar prizadene le vsakih 75 let. »Ponavadi eno samo neurje ob istem času ne prizadene tako velikega števila prebivalstva,« pravi Craig Fugate, ki vodi zvezno agencijo za izredne razmere. Zaradi Irene bodo v nevarnosti tudi velika mesta, kakor so New York, Baltimore, Boston in Philadelphia, številni prebivalci pa utegnejo še nekaj dni imeti težave z električno energijo, je včeraj opozorila ministrica za domovinsko varnost Janet Napolitano. Pričakujejo tudi, da bodo zaradi preobremenjenosti motnje na omrežjih mobilne telefonije, ki so »zamrznila« že med zadnjim potresnim sunkom v bližini prestolnice. Letalske družbe so v zadnjih dneh odpovedale več sto poletov.
V New Yorku, ki ga je orkan zadnjič oplazil leta 1985, pa se bojijo, da bo veliko vodovje, ki ga bo s sabo prinesla Irene, poplavilo njihovo podzemno železnico.
