Živi Buda s preveč denarja pod žimnico

Indijska policija je prejšnjo sredo dobila nalog za preiskavo enega od svetih krajev. Policisti so pregledali vse kotičke tantrističnega templja Gjuto v Daramsali in našli 777.000 dolarjev gotovine v desetih različnih valutah. Velik del denarja je bil v kitajskih juanih. Tako se je začela kriminalistično-politična drama, katere glavni osumljenec je 17. gjalvang karmapa.

Objavljeno
03. februar 2011 21.30
Zorana Baković, Peking
Zorana Baković, Peking
Peking - Od kod toliko denarja pod žimnico 25-letnega karmapalame, ki je leta 2000 pobegnil iz svojega templja v Tibetu in ki vse od takrat velja za morebitnega naslednika dalajlame na vrhu piramide verskih voditeljev? Mar več sto tisoč juanov opozarja na »kitajsko zvezo«, kot se je začelo na veliko omenjati v indijskih medijih, in ali je mogoče, da mladi duhovnik sodeluje s komunistično tajno službo, ki hoče nadzorovati dogajanje v tibetanski begunski koloniji v Daramsali?

Ali pa gre morda le za novo izražanje političnega nezaupanja Indije do sosednje sile, denar pa je bil zgolj dober povod, da se lahko na kitajsko čelo pritrdi še ena etiketa, in to tista, ki jo je najtežje odstraniti: »rdeči vohuni«?

Preiskavo so sprožili po tem, ko je policija v severni državi Himačal Pradeš v začetku prejšnjega tedna aretirala dva moška, ki sta imela v torbi deset milijonov rupij (več kot 22.000 ameriških dolarjev). Ko so od njiju zahtevali pojasnilo o izvoru denarja, sta povedala, da jima ga je dal Rabgaj Čosang, menih iz templja Gjuto, in jima naročil, naj kupita zemljišče v bližini Daramsale.

Sumljivi nakup zemljišča

Potem ko so ju na policiji podrobno izprašali, so izvedeli, da je urad karmapalame sklenil nezakonito pogodbo o nakupu zemljišča z indijskim poslovnežem K. P. Bardvaijem, ki so ga prav tako aretirali, in to skupaj z bankirjem, ki je sodeloval pri sklepanju pogodbe. Posel je sumljiv že zato, ker indijski zakoni državljanom drugih držav brez posebnega dovoljenja ne dovoljujejo nakupa nepremičnin v Himačai Pradešu.

Urad karmapalame je izdal uradno pojasnilo, da gre za denar, ki so ga zbrali od vernikov in donatorjev iz različnih držav, s čimer so ti izrazili podporo dobrim delom »njegove visokosti«. »Kakršni koli namigi, da bi lahko te ponudbe izkoristili v nezakonite namene, so zgolj kleveta,« je zapisano v izjavi. Indijska policija pa poudarja, da so morali karmapa in člani njegovega urada vedeti, da v skladu s tukajšnjimi zakoni tako velike količine tujih valut ni dovoljeno hraniti drugod kot na bančnih računih, poleg tega pa Karma Garčen Trust, ki se ukvarja s finančnimi posli urada lamaistične sekte Kagju, ki jo vodi karmapalama, ni dobil dovoljenja za zbiranje tujih donacij.

Dalajlama pozval 
k podrobni preiskavi

O morebitnem škandalu je spregovoril tudi dalajlama. Novinarjem, ki so se v nedeljo zbrali na njegovi molitvi v Bangaloreju, je dejal, da je »naravno, da privrženci karmape, od katerih mnogi živijo na Kitajskem, prispevajo svoj denar«, hkrati pa je pozval k »podrobni preiskavi«, preden bo sprejeta kakršna koli že ugotovitev.

Indijski mediji nadaljujejo preiskavo, pri tem pa trdijo, da je dvomljiv celo duhovniški status mladega karmape, saj tudi v tem primeru - tako kot v primeru pančemlame - obstajata dve reinkarnaciji.

Ogjen Trinlej Dorje je prvi »živi Buda«, čigar reinkarnacijo je priznalo vodstvo v Pekingu, ki pa je pri tem zanemarilo dejstvo, da je bil pred tem za 17. karmapalamo prepoznan Ogjen Thaje Dorjee. Nesoglasja glede tega, kateri od njiju je pravi, so bila glavni vzrok, da indijske oblasti »živemu Budi«, ki je prebegnil iz Tibeta, niso dovolile, da se naseli v templju Ramtek v Sikimu, kjer bi sicer moral prebivati vodja sekte Kagju.

Je karmapa kitajski agent?


Kitajska je sicer najbolj priljubljena začimba indijskih medijskih špekulacij. Ko je eden od inšpektorjev, ki so raziskovali ta primer, za časopis The Times of India izjavil, da »obstaja dovolj znamenj, ki kažejo, da je bil karmapa v rednih stikih s kitajskimi oblastmi in da je vodstvu v Pekingu pomagal pri nadzoru nad budističnimi samostani - od Ladakha na območju Jamu in Kašmir pa vse do Tavanga v Adunčal Pradešu - je bilo med tukajšnjimi sinofobi le peščico takšnih, ki niso bili trdno prepričani, da je mladi duhovnik pravzaprav podaljšana roka nekakšne kitajske Cie.

Tibetanci po vsej Indiji so se ta teden zbirali na protestnih shodih in prižigali sveče pred vsemi lamaističnimi templji v znamenje podpore karmapi. A škoda je bila prizadejana na vse strani. Tibetanski verniki so prepričani, da je imela od vsega skupaj največjo korist Kitajska, saj so zaradi sumničenj, povezanih z veliko količino denarja, nastala nesoglasja v vladi v izgnanstvu v Daramsali. Po drugi strani so bili tudi kitajsko-indijski odnosi obremenjeni z novim nezaupanjem, in to v trenutku, ko med Pekingom in New Delhijem že tako ne vlada kakšna posebna idila. Preiskava se nadaljuje. Denar so zaplenili. Karmapova karizma očitno ni dovolj, da bi lahko pojasnila svežnje bankovcev pod žimnico.