Tiskane izdaje
Ljubljana – Vladajočo koalicijo poleg morebitnega rebalansa po počitnicah čakata še dva velika projekta, ki sta spodnesla prejšnjo: reforma trga dela in pokojninska reforma. Koalicija vsaj načelno soglasje socialnih partnerjev za oba projekta ima. Pogajanja se bodo začela predvidoma konec avgusta.
Po oceni ministra za delo Andreja Vizjaka so vlado k pripravi izhodišč za reformo trga dela privedle predvsem razmere same. Na našem trgu dela – tudi po oceni stroke in vplivne organizacija OECD – vlada dualizem, velik prepad med zaposlitvami za nedoločen čas, ki zagotavljajo delavcem visoko stopnjo varnosti, in drugimi »preprožnimi« oblikami dela, za katere velja »divja fleksibilnost,« ki doleti predvsem prve iskalce dela.
Ena bistvenih novosti v vladnem predlogu izhodišč je uvedba enotne pogodbe za nedoločen čas, ki bi postala pravilo, postopno pa bi, po oceni snovalcev, odpravila prepad neenakih možnosti in pravic na trgu dela.
Miroljub Ignjatović, ki na ljubljanski FDV proučuje trg delovne sile, pravi, da imamo v primerjavi z drugimi razvitimi državami (članicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj) relativno tog trg delovne sile, predvsem zaščitene redno zaposlene za nedoločen čas, in da je verjetno – zaradi povečanja konkurenčnosti gospodarstva – nadaljnje povečanje prožnosti trga delovne sile nujni pogoj.
Ob tem opozarja, da je v konceptu koalicije premalo zapisanega o izboljšanju delovanja sistema varne prožnosti, ki naj bi omogočil večjo socialno varnost fleksibilno zaposlenih.
Radovan Kragelj, ki se v svojem kadrovskem centru srečuje s konkretnimi težavami iskalcev zaposlitve, opozarja, da so spremembe »toge zakonodaje« zagotovo potrebne, a bo pri tem treba paziti, da jih iz ozadja ne vodijo kapitalski centri moči, delodajalci pa bi morali več vlagati v svoje kadre.
V zvezi svobodnih sindikatov, ki je v preteklem mandatu zaustavila del reforme trga dela – malo delo –, so do izhodišč aktualnih sprememb za zdaj zadržani.
Ljudje so zagotovo boljša naložba kot nov audi
Predvidoma konec avgusta naj bi se začela pogajanja vlade, sindikatov in delodajalcev o prenovljenem zakonu o delovnih razmerjih, kar bo hrbtenica prve reforme.
Vlada je svoja izhodišča že predstavila. Oba socialna partnerja institucionalne spremembe na trgu dela podpirata, le pot do skupnega cilja, kot ponavadi, razumeta različno. Uvedba enotne pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, ustanovitev odpravninskega sklada, neupoštevanje odmora v skupni delovni čas in poenostavitev postopkov odpuščanja je le del predlogov ukrepov, s katerimi bi ekipa ministra za delo Andreja Vizjaka posegla na trg dela.
Da so posegi nujni, se strinjajo tako sindikati kot delodajalci, tudi konceptu varne prožnosti, ki naj bi ga reforma utrdila in poglobila, ne nasprotujejo, le da bi sindikati pri tem radi več varnosti (torej več pravic in regulative), delodajalci pa več prožnosti (predvsem lažje odpuščanje in zaposlovanje).
Po oceni ministra Vizjaka so vlado k pripravi izhodišč za reformo pripeljale predvsem razmere same. Na našem trgu dela – tudi po oceni stroke in vplivne organizacije OECD – vlada dualizem, velik prepad med zaposlitvami za nedoločen čas, ki omogočajo delavcem visoko stopnjo varnosti, in drugimi, po oceni ministra »preprožnimi« oblikami dela, za katere velja »divja fleksibilnost,« ki doleti predvsem prve iskalce dela.
Cilj reforme naj bi bilo lažje zaposlovanje, preprostejša delovnopravna razmerja in manj obstoječih oblik zaposlovanja. Miroljub Ignjatović, ki na ljubljanski FDV proučuje trg delovne sile, pravi, da imamo v primerjavi z drugimi razvitimi državami (članicami OECD) relativno tog trg delovne sile, predvsem zaščitene redno zaposlene za nedoločen čas, in da je verjetno – zaradi povečanja konkurenčnosti gospodarstva – nadaljnje povečanje prožnosti trga delovne sile nujen pogoj.
Novi koncept za delovna razmerja
Ena bistvenih novosti v vladnem predlogu je uvedba enotne pogodbe za nedoločen čas, ki bi postala pravilo, postopno pa bi, po oceni snovalcev, zaprla prepad neenakih možnosti in pravic na trgu dela. Takšna pogodba bi predvidela tri obdobja zaposlitve: poskusno in prilagoditveno obdobje ter obdobje stabilnosti. V poskusnem obdobju, trajalo bi nekaj mesecev, bi delodajalec dokaj preprosto lahko prekinil pogodbo, v zadnjem obdobju pa je brez razloga delavcu ne bi več mogel odpovedati.
»Cilj, zmanjšanje segmentacije na trgu dela, podpiramo, a vprašanje je, ali je ta pot, enotna pogodba o zaposlitvi, prava,« meni eden ključnih akterjev Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko. Zveza je skupaj s študentskimi organizacijami prejšnji mandat že ustavila del reforme trga dela, to je malo delo, previdni pa ostajajo tudi zdaj. Čeprav so znana le izhodišča za spremembe, so največji sindikati že jasno napovedali, da posegov v plačan odmor za malico, dodatke za delovno dobo in vsebinsko širitev razlogov za odpuščanje, ne bodo dovolili. »O spremembah pri postopkih odpuščanja se lahko pogovarjamo,« pravi Zorko.
Jože Smole, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije, pa pričakuje, da bodo pred pogajanji o reformi vsi trije partnerji sklenili socialni sporazum, kar bi se po njegovem mnenju lahko zgodilo septembra. V združenju so zadovoljni, da sta jim minister in predsednik vlade obljubila, da sta se pripravljena pogajati o prenovi celotnega zakona o delovnih razmerjih in da bo poudarek novega na prožnosti.
Ključne težave bodo v praksi
Radovan Kragelj, ki se v svojem kadrovskem centru srečuje s konkretnimi težavami iskalcev zaposlitve, opozarja, da so spremembe »toge zakonodaje« zagotovo potrebne, a bo pri tem treba paziti, da jih iz ozadja ne vodijo kapitalski, delodajalski centri moči. »Dolgoročno bi težave na trgu dela lahko učinkovito omilili z večjimi davčnimi olajšavami za podjetja, ki zaposlujejo, ne pa tako, kot hočejo delodajalci, ki tečejo na kratki rok.«
Kragelj pri svojem delu opaža predvsem dve skupini iskalcev zaposlitve. »Največ težav imajo mladi, brez izkušenj, saj delodajalci namesto njih raje najemajo cenejšo, bolj izkušeno delovno silo ali pa enak obseg dela razporejajo na več zaposlenih, namesto da bi zaposlovali. Na drugem polu pa službo išče zelo kakovosten, izkušen in izobražen kader, ki pa ni poceni.« Da bi zaposlili takšne ljudi, morajo nekateri predsedniki uprav ugotoviti, da je to boljša naložba, kot pa nov audi, pravi Kragelj.
O socialni varnosti niti besede
Ignjatović o konceptu enotne pogodbe za nedoločen čas meni, da naj bi ta rešitev res zmanjšala razlike med skupinami zaposlenih, vendar se pojavlja kup vprašanj, na katera pa izhodišča reforme ne odgovorijo; recimo, ali gre za zamenjavo sedanjega sistema pogodb ali za obstoj stare oblike redne zaposlitve za nedoločen čas in nove enotne pogodbe za nedoločen čas?
V prvem primeru bi pridobili predvsem delodajalci, ki bi zares lahko uveljavili sistem fire & hire. »Rahlo sem skeptičen, koliko bo to v resnici pripomoglo k zaposlovanju,« pravi Ignjatović. Ob tem opozarja, da izhodišča, kljub občutni spremembi, ki jo napovedujejo, niti enkrat ne omenjajo problema socialne varnosti oziroma izboljšanja delovanja sistema varne prožnosti, ki naj bi omogočil večjo socialno varnost fleksibilno zaposlenih.
»Uvajanje odpravninskega sklada je sicer pozitiven ukrep, vendar je vprašanje, ali bodo sredstva iz tega sklada zadostovala za spodobno socialno varnost tistih, ki bodo izgubili delo.«
