Tiskane izdaje
Ljubljana − S supervarčevalnim zakonom, kakor se ponarodelo imenuje zakon o uravnoteženju javnih financ (ZUJF), naj bi država letos privarčevala pol milijarde evrov, prihodnje leto pa še 250 milijonov več. Ena najbolj spornih določb je tista o prekinitvah pogodb o zaposlitvi javnim uslužbencem z izpolnjenimi pogoji za upokojitev, ki se jih je prijelo ime prisilne upokojitve. Vendar finančni učinki tega ukrepa niso znani.
Podatkov, koliko ljudi se je zaradi ZUJF upokojilo, nima nihče. Rok, do katerega so se lahko javni uslužbenci upokojili s tremi plačami odpravnine, je potekel 31. julija. Ker upokojeni po tem datumu dobijo le dve plači, bi lahko domnevali, da so se tisti, ki so nameravali v pokoj letos, že upokojili. Vendar je to le domneva. Na zavodu za zdravstveno zavarovanje nimajo podatkov, koliko ljudi se upokoji iz javnega in koliko iz zasebnega sektorja. Ta podatek za njih ni pomemben, pomembno je samo, da oseba izpolnjuje pogoje za upokojitev.
V državni upravi letos 514 upokojitev
Vršilka dolžnosti generalne direktorice direktorata za javno upravo na ministrstvu za pravosodje in javno upravo Mojca Ramšak Pešec nam je povedala, da pri njih zbirajo podatke o upokojevanju v sistemu državne uprave, ki je s približno 33.000 zaposlenimi tretji največji del javnega sektorja. Po njihovih podatkih se je v letošnjem letu, do prvega avgusta, upokojilo 514 ljudi. Trend upokojevanja v tem delu javnega sektorja narašča. Tako se je leta 2008 upokojilo 636, leta 2009 750, v letu 2010 954 ljudi, le lani se je število upokojitev presenetljivo zmanjšalo na samo 407.
Koliko od 514 letos upokojenih v sektorju državne uprave se je za odhod odločilo zaradi ZUJF, ni znano. Na prvi junij je v državni upravi nekaj več kot 900 delavcev izpolnjevalo pogoje za starostno upokojitev, daleč največ, 362, seveda v policiji, kjer zaradi benificirane dobe hitro dosežejo upokojitveno starost in so takrat dovolj pri močeh, da lahko »potegnejo« še nekaj let. Po določilih supervarčevalnega zakona lahko sicer prekinejo pogodbe o zaposlitvi samo tistim z izpolnjenimi vsemi pogoji za upokojitev, kar pomeni moškim, starim najmanj 60 let, in ženskam, starejšim od 58 let in z najmanj 38 let delovne dobe.
Megleni prihranki
Ramšakova je dodala, da prihrankov zaradi tovrstnih upokojitev niso ovrednotili, ker je mogočih veliko izjem; če nekoga nujno potrebujejo, lahko delodajalec z njim sklene pogodbo o na primer dokončanju projekta. Poleg tega pripadajo zaposlenemu tri plače odpravnine, če se je upokojil do 31. julija, oziroma dve plači, če se je upokojil po tem datumu. Nekdo, ki se je upokojil 31. julija, bo tako dobil plačo za julij in še tri plače odpravnine, zato bo, tudi če ga ne bodo nadomestili z novim zaposlenim, država z njegovim odhodom letos prihranila samo eno plačo.
Potem bodo mogoči prihranki seveda večji, vendar bo po drugi strani več tudi odhodkov, ki jih mora država za pokrivanje minusa v pokojninskem sistemu nameniti iz proračuna. Primanjkljaj zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa je bil že lani večji od milijarde evrov. Zato nekateri nasprotniki supervarčevalnega zakona menijo, da »prisilno« upokojevanje pomeni samo to, da bo šlo manj iz enega proračunskega žepa in več iz drugega.
Vlada sicer trdi, da pri upokojevanju po ZUJF ne gre za prisilno upokojevanje, saj si lahko zaposleni, ki jim prekinejo pogodbo, pač poiščejo službo kje drugje. Vendar je o možnosti za novo kariero − če vemo, da so že pred krizo poleg mladih najteže našli drugo službo starejši od 55 let, upokojeni javni uslužbenci pa so še starejši − najbrž odveč izgubljati besede.
Vzgoja, izobraževanje, zdravstvo, kdo bi vedel?
Na dveh ministrstvih, pod katerih pristojnost spadata dela javnega sektorja z največ zaposlenimi, ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (sem spadata vzgoja in izobraževanje, v katerih je zaposlenih skoraj 59.000 ljudi) in zdravstvenem ministrstvu (v zdravstvu dela več kot 33.000 ljudi), pa podatkov glede upokojevanja menda sploh ne spremljajo. Bolj zanimivo je, kako upokojene nadomeščajo, saj ZUJF omejuje tudi novo zaposlovanje.
Na šolskem ministrstvu so nam povedali, da v primerih, ko so z učitelji ali vzgojitelji sklenili dogovor o začasnem podaljšanju zaposlitve, o tem sklepa svet zavoda, torej šole ali vrtca. Če pa nameravajo zaposliti koga novega, mora o tem odločiti minister Žiga Turk. Podobno so nam sporočili tudi z zdravstvenega ministrstva, kjer o novih in nadomestnih zaposlitvah odloča minister Tomaž Gantar. Postopek je tak, da direktor javnega zdravstvenega zavoda − če oceni, da kadrovske luknje ni mogoče zapolniti s prerazporeditvami znotraj zavoda - pošlje vlogo za zaposlitev na ministrstvo. To na podlagi meril, ki upoštevajo uspešnost poslovanja zavoda, odloči, ali je nova oziroma nadomestna zaposlitev upravičena. Na kratko: če zdravstveni zavod, se pravi bolnišnica, zdravstveni dom in podobno, že več let posluje z izgubo, število zaposlenih pa narašča, soglasja verjetno ne bo.
Očitno se je nekaj takšnega zgodilo tudi enemu naših sogovornikov, mlademu zdravniku z opravljeno specializacijo. Čeprav gre za enega od poklicev, ki jih menda silno primanjkuje, nam je povedal, da zaradi določil ZUJF zdaj ne more najti službe. Tudi njegove kolege, za zdaj še specializante, zelo skrbi, kako bodo našli prvo zaposlitev.
Zadnje besede še ni
Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja z več kot 70.000 člani Branimir Štrukelj nam je povedal, da podatkov, koliko ljudi se upokojuje zaradi ZUJF, nimajo. Ker prihaja iz sindikatov za vzgojo in izobraževanje, pozna največ ljudi s tega področja in ve, da se je do 31. julija zaradi odpravnine v višini treh plač in ne le dveh, kot velja po omenjenem datumu, upokojilo kar precej ljudi. Ali je bil to množičen pojav, bi lahko videli samo iz precejšnjega upada članstva, vendar tega Štrukelj tudi v prihodnje ne pričakuje. »Če pogledamo šolstvo, je upokojevanje zelo zapleteno. Ljudi moraš nadomestiti z drugimi in usposobljenimi za enako delo. Razreda ne moreš pustiti praznega ali poslati učiteljice slovenščine učit matematiko,« je bil konkreten Štrukelj.
»Prisilno« upokojevanje po ZUJF še ni zakoličeno. Določbe, ki govorijo o tem, pred ustavnim sodiščem namreč izpodbijajo nekateri sindikati, varuhinja človekovih pravic in nekateri posamezniki. Predlagatelji ustavne presoje opozarjajo predvsem na to, da je določbe o neprostovoljnem odhodu v pokoj ustavno sodišče leta 2006 že odpravilo, saj izpolnitev določene starosti oziroma števila let pokojninske dobe samo po sebi ne more biti zadosten vzrok za prenehanje delovnega razmerja.
