Kako je današnje dogajanje na ljubljanski podružnici ZPIZ doživel novinar Mario Belovič, si preberite v spodnjem odlomku iz reportaže, ki bo objavljena v jutrišnji tiskani izdaji Dela.
Prevladovali so predvsem razočarani upokojenci, ki so del delovne dobe in prispevkov pustili v drugih republikah nekdanje Jugoslavije ali pa kje drugje po Evropi, zdaj pa menijo, da jih je varčevalni poseg »okradel.«
Pred poslopjem zavoda se pletejo žalostne zgodbe, ni pa nujno, da je za vse kriva vlada, država in varčevalni zakon.
Višnjić Blagomir ima 41 let delovne dobe, star je skoraj 61 let, od teh je sedem oddelal v Franciji. Ima 500 evrov pokojnine, 300 evrov kredita, ne ve, kako iz dneva v dan. »Dela pokojnine iz Francije mi za zdaj ne priznajo, ampak se bomo pritožili, upam, da bo kaj zaleglo,« pravi, čepravi ima upanja bolj malo.
Zbegano nas je spraševal, na koga naj se - do morebitnega pozitivnega odgovora - obrne, žena mu je umrla, otrok nima. Na center za socialno delo noče, ker ga je sram. Ko ga vendarle prepričamo, da to ni nič sramotnega in naj vendarle poskusi, pokima, se zahvali in odtava v center mesta.