Ponovni zagon Slovenskega znanstvenega inštituta

 Predsednik SAZU akad. prof. dr. Jože Trontelj bi v razumevanje vzrokov za sedanje težave vključil tudi etiko in filozofijo

Objavljeno
27. junij 2012 18.05
Jasna Kontler - Salamon, Znanost
Jasna Kontler - Salamon, Znanost

Pretekli petek smo se v prostorih starodavne Knafljeve ustanove v središču Dunaja, kjer že enajst let domuje tudi Slovenski znanstveni inštitut, v inštitutskih prostorih udeležili akademije ob slovenskem državnem prazniku. To ni bil le eden izmed množice dogodkov, ki jih je v minulem obdobju organiziral ta inštitut, temveč tudi proslava ponovnega zagona, lahko bi rekli kar ponovnega rojstva SZI.

Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju je šele pred kratkim – o tem smo v Delu že poročali – prebrodil dolgotrajno finančno in kadrovsko krizo. Pri tem je inštitut, ki je že aprila dobil nazaj svojega dolgoletnega direktorja dr. Vincenca Rajšpa in tajnico Milko Hudobnik, prenovil tudi svoj statut in sestavo svojega upravnega odbora (UO) in znanstvenega sveta. Novi predsednik UO SZI je postal predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti prof. dr. Jože Trontelj, ki v svojem govoru na akademiji sicer ni neposredno omenjal dogajanja v zvezi s SZI, je pa zato razkril svoje poglede na čas »21 let pozneje«.


Poudaril je, da bo pri iskanju odgovorov na vprašanje, kaj je po osamosvojitvi šlo narobe, da s svojo sedanjostjo ne moremo biti zadovoljni, treba dati besedo uglednim strokovnjakom vseh vrst, med katerimi morajo biti tudi filozofi in etiki. »Kajti za poglede na preteklost niso pristojni samo zgodovinarji, za iskanje vzrokov napak pri gospodarjenju ne samo ekonomisti, za proučevanje deviacij v politiki in vedenju odgovornih ne samo pravniki in družboslovci. Vse pomembnejša postajajo tudi očala humanistike in etike,« je med drugim dejal akademik Trontelj, ki je v zvezi s tem dodal še, da tovrstne študije »marsikomu ne bodo všeč«.

Projektna naveza SZI
in Skice na Dunaju

Akademije z razstavo Silvestra Plotajsa Sicoa se je udeležila tudi Ana Novak, vodja Slovenskega kulturno-informacijskega centra (Skica), ki je bil ustanovljen ob koncu prejšnje vlade s sedežem v prostorih Korotana na Dunaju in so ga nekateri takrat tudi povezovali z nenaklonjenostjo dela nekdanjega vodstva resornega ministrstva – nadomestni minister Igor Lukšič ni spadal v to skupino – do SZI, vendar sami Novakovi tega ni nihče nikoli očital.

»Združevanje moči je vedno pametno in modro. Združevanje na institucionalni, projektni in še zlasti na osebni ravni. Seveda pa tudi drži, da se statuta SZI in Skice razlikujeta. Prva je dislocirana enota slovenskega veleposlaništva na Dunaju in ima s tem tudi diplomatski status, SZI pa je društvo, registrirano v Avstriji. Po moji oceni se tudi naravi dela obeh razlikujeta. Dejavnost SZI je promocija in tudi raziskovalna dejavnost, naše delo pa je boj operativno in menedžersko, namreč povezovanje Avstrijcev in Slovencev ter detektiranje trendov v kulturi in umetnosti, da privabimo prave ljudi v Avstrijo in s tem sooblikujemo evropske trende v kulturi in umetnosti. Za Skico je pomembno zlasti združevanje s SZI pri tistih projektih, kjer se vsebinsko prekrivamo oziroma dotikamo. Tako se, na primer, kultura in umetnost velikokrat srečujeta z znanostjo. Tako je tudi s to akademijo, kjer govorimo o znanosti, to pa spremlja razstava slik, ali pa z dogodkom Kognitivna znanost in umetnost – o tem, kako možgani dojemajo umetnost, ki jo gledamo. Pri vsem tem lahko drug drugega podpiramo in zato še bolje delujemo. Na splošno pa menim, da moramo poskrbeti, da bosta usklajena že letna programa Skice in SZI,« nam je po petkovi akademiji povedala Novakova, ki je izrazila prepričanje, da je SZI v enajstih letih delovanja »postal blagovna znamka, ki bi jo bilo nespodobno uničiti«. Poudarila je še, da je takšno stališče zagovarjala ves čas, torej tudi v času, ki ni bil naklonjen SZI.


Veleposlanik ni preštel stolov

Eden najzvestejših obiskovalcev dogodkov v SZI je Hanzi Gabriel, upokojeni član ansambla dunajske Ljudske opere, koroški Slovenec iz vasi Šentjanž v Rožu, ki na Dunaju živi že pol stoletja. »Ta inštitut spremljam vse od začetka, saj sem se ravno takrat upokojil. Kot koroški Slovenec imam – ne vem, ali lahko to povem – včasih vtis, da nas Slovenija ne jemlje dovolj resno, morda tudi zato, ker ne znamo tako dobro slovensko. Toda vzdušje v SZI je takšno, da se tu počutim domače, veliko zaslug za to ima tudi tajnica inštituta Milka, ki je koroška Slovenka. Tukaj se učimo in tudi srečujemo. Zelo sem srečen, da je SZI prebrodil težke čase in vsi, ki ga imamo radi, smo trdno odločeni, da mu bomo pomagali, da bo še bolj atraktiven. Jezen sem na veleposlanika Aleksandra Geržino, ki je rekel, da v SZI hodi malo Slovencev in še tisti so skregani. Škoda, da ga ni tu, bi lahko preštel stole ...«
Dr. Ludwig Karničar, izredni profesor za slovanske jezike na graški univerzi, dosedanji predsednik znanstvenega sveta SZI, zdaj pa član njegovega upravnega odbora, nam je dejal, da je bilo v minulih letih veliko dobrih idej za dejavnost SZI, a da jih z omejenimi sredstvi ni bilo mogoče uresničiti. »Vem, da bo tudi poslej denarja malo, a vendar sem presrečen, da smo doživeli ponovni krst SZI. Upam tudi, da bomo zdaj vsi usklajeno delovali, kajti prej sem namreč imel občutek, da UO deluje proti našemu društvu. (Zaradi avstrijske zakonodaje je SZI registriran kot društvo, op. p.)«

Avstrijski znanstvenik z znanjem slovenščine


Najzanimivejši sogovornik med vsemi, ki smo jih minuli petek srečali v SZI, pa je bil gotovo novi predsednik znanstvenega sveta SZI dr. Reinhard Padinger, avstrijski znanstvenik, rojeni Tirolec, ki že nekaj desetletij živi v bližini slovenske meje. Ta namestnik direktorja inštituta za vodo, energijo in trajnostni razvoj Joanneum Research v Gradcu ter vodja oddelka za energetske raziskave na tem inštitutu se je v nekaj letih odlično naučil slovenščine.


»Leta 2006 nam je naše podjetje ponudilo začetni tečaj slovenščine. Pri tem sem se začel seznanjati tudi z vsem drugim v Sloveniji in postal vaš iskreni navijač. Pri učenju vašega jezika, ki ni lahek, mi je gotovo pomagalo tudi to, da se amatersko ukvarjam z glasbo, pri učenju slovničnih pravil pa verjetno tudi smisel za matematiko,« je svoj uspeh razložil inženir elektrotehnike in doktor znanosti iz procesne tehnike. »Stik s Slovenijo in slovensko znanostjo mi veliko pomeni in zato mi je v veliko čast tudi nova funkcija. Prav se mi zdi, da je naš svet uravnotežen tudi po sestavi, saj sta v njem dva predstavnika humanistike in družboslovja, dva pa zastopava naravoslovne in tehniške znanosti,« nam je še dejal Padinger, ki si bo, kot pravi, prizadeval tudi za siceršnje večje znanstveno povezovanje med Avstrijo in Slovenijo.