Tiskane izdaje
Mlajši otroci pogosto vedo, da bi bilo bolj prav, da si delijo igrače z drugimi, vendar si ne morejo pomagati. Nova raziskava, objavljena v reviji Neuron, razkriva, da je ne dovolj razvito središče za samonadzor impulzov v možganski skorji vsaj deloma vzrok, da otroci, ki sicer razumejo, kaj je prav, kaj je pravično, ne ravnajo skladno s tem.
Kot otroci smo prirojeno sebični. Toda z odraščanjem izboljšujemo svoje družbeno vedenje, tako da hkrati zadovoljimo svoje potrebe in obenem ravnamo na način, ki je sprejemljiv za druge.
Raziskava odločanja otrok v starosti od 6 do 14 let je pokazala, da se mlajši otroci – čeprav razumejo, kaj je pravična odločitev – ne morejo upreti želji, da si prigrabijo vse piškotke in zbežijo. Slikanje delovanja možganskih živčnih celic je pri mlajših pokazalo manj aktivnosti v predčelni možganski skorji, kjer je središče samonadzora in sprejemanja odločitev. Manj aktivnosti v teh predelih je bilo značilno tako za mlajše kot starejše otroke, katerih odločanje je odstopalo od pravičnosti. Raziskovalec Nikolaus Steinbels s sodelavci z inštituta Maxa Plancka v Leipzigu zaključuje, da te ugotovitve niso izgovor za slabo obnašanje otrok. Dejstvo, da so možgani takšni, ne pomeni, da vedenja ni mogoče spremeniti z vzgojo in dobrimi vzori.
Raziskava se smiselno vključuje v širši krog proučevanja vedenjskih motenj, ki so značilne tudi za del starejših otrok in se neredko nadaljujejo v odraslosti. Gre za impulzivno vedenje, nepotrpežljive odzive na ravnanje drugih, jezne reakcije ob nepomembnih zadevah, tudi težave s koncentracijo.
Dolgoletna raziskava teh vedenjskih motenj opozarja na nujnost učenja samoobvladovanja v mladosti. To je nujno, da bi preprečili težave z alkoholom, mamili ali neurejenimi financami v odrasli dobi.
