Visoka predstavnica z »napačnimi« tablicami

(Ne)diplomatsko S črnogorskimi novinarskimi kolegi smo letos razkrili zlorabo avtomobila s slovenskimi diplomatskimi tablicami, ki ga je v Črni gori neupravičeno uporabljal sin veleposlanika Miomirja Mugoše. »Zloraba pravil,« so takrat soglasno ugotavljali slovenski diplomati. Zdaj smo našli obraten primer – visoka uslužbenka zunanjega ministrstva v Sloveniji uporablja avtomobil, na katerem so nameščene avstrijske diplomatske tablice.

Na sliki, ki jo objavljamo, je bel audi z registrsko oznako WD – 98033. Tablico so izdali avstrijski organi, oznaka WD pa pomeni, da je vozilo v lasti oziroma ga uporablja oseba z diplomatskim statusom. Po podatkih, ki smo jih pridobili v uredništvu, vozilo res pripada diplomatu. Gre za Klemna Polaka, ki dela na delegaciji EU na Dunaju oziroma na EEAS, ki je diplomatski servis povezave. Ta pomaga visoki predstavnici za skupno zunanjo in varnostno politiko Federici Mogherini. Tukaj pa v zgodbo vstopi druga visoka predstavnica, tokrat slovenska. Omenjeni avtomobil z avstrijskimi diplomatskimi tablicami namreč pogosto uporablja njegova žena, Ana Polak Petrič, uslužbenka zunanjega ministrstva in visoka predstavnica Slovenije za vprašanja nasledstva.

Neupravičeno izkoriščanje diplomatskih privilegijev?

Če smo v primeru Mugoša, ko je veleposlanikov sin v Črni gori uporabljal avto s slovenskimi diplomatskimi tablicami, čeprav nima diplomatskega statusa in v Ljubljani z očetom veleposlanikom ne živi v skupnem gospodinjstvu – kar sta temelja za upravičeno uporabo vozila z diplomatskimi oznakami – nesporno ugotovili, da gre za zlorabo, potem bi morala ta ugotovitev veljati tudi za diplomatovo ženo. Ta diplomatskega statusa v Avstriji nima. Trenutno je javna uslužbenka, zaposlena na zunanjem ministrstvu.

To, da uporablja moževo vozilo za prevoz na delo – slika, ki jo objavljamo, je s parkirišča zunanjega ministrstva – je po oceni naših sogovornikov iz diplomatskih vrst, če strnemo njihove ocene, »lažno izkazovanje statusa« in »neupravičeno izkoriščanje diplomatskih privilegijev«. Slednji bi lahko, denimo policista, ki ustavi takšno vozilo, napeljali k zmotnemu sklepanju, da je v njem diplomatsko zaščitena oseba, in ne glede na enakost pred zakonom bi bila obravnava verjetno nekoliko drugačna kot pri državljanih z navadnimi registrskimi oznakami.

Brez sklicevanja na imuniteto

V primeru Mugoša so naši črnogorski kolegi razložili, zakaj sin zlorablja slovenske diplomatske oznake. Podgoriške Vijesti so zapisale, da tuji diplomati v Črni gori za diplomatska vozila plačujejo nižjo ceno goriva (brez DDV), na številnih ulicah in parkiriščih imajo posebne, brezplačne in rezervirane parkirne prostore, tam, kjer jih ni, pa ne plačujejo parkirnine. In kar je najpomembnejše – imajo imuniteto pri kaznovanju in policija jih nikoli ne ustavlja. Takšne prakse po zagotovilih, ki smo jih dobili, v Sloveniji ni.

Na zunanjem ministrstvu pojasnjujejo, da se v primeru ugotovljene kršitve zakona o pravilih cestnega prometa ugotovi status osebe v postopku; praviloma z vpogledom v statusno identifikacijsko izkaznico, ki jo izda MZZ. V primeru potrditve diplomatskega statusa v Republiki Sloveniji so kljub diplomatski imuniteti »vse osebe, ki jo uživajo, dolžne spoštovati zakone in predpise države sprejemnice«. Slovenija se, dodajajo, pridružuje skupini držav, »ki v luči dviganja prometne varnosti od svojih diplomatov pričakuje, da se tudi v državi sprejemnici ne sklicujejo na imuniteto in poravnajo globo ob morebitnih kršitvah cestnoprometnih predpisov«. Pojasnjujejo še, da slovenski državljani, ki so akreditirani v tujini, ne uživajo nobenih imunitet v svoji državi in da se zoper njih vodijo postopki kot zoper druge slovenske državljane oziroma udeležence v cestnem prometu.

Kršitev diplomatske etike

Naši sogovorniki so ne glede na to, ali oseba uporablja vozilo v skladu s pravili, ki sicer nikjer niso izrecno oziroma natančno zapisana, prepričani, da se z uporabo avtomobila z avstrijskimi diplomatskimi oznakami krši tudi diplomatska etika. Diplomatski etični kodeks na zunanjem ministrstvu sicer šele pripravljajo, verjetno pa se ne bo bistveno razlikoval od tovrstnih etičnih kodeksov v tujini. Britanski, denimo, je v enem od členov jasen: »Integriteta postavlja naloge oziroma zaveze javne službe nad zasebne interese.«

Že v primeru Mugoša smo ugotovili, da je uporaba vozil z diplomatskimi tablicami možna v res posebnih primerih. Naši sogovorniki so takrat dejali, da je početje veleposlanika in njegovega sina »najmanj nenavadno« oziroma da gre za zlorabo pravil. Eden od njih je menil, da bi se avtomobil z diplomatskimi oznakami lahko uporabil v izjemnih primerih, denimo, če bi sin (brez diplomatskega statusa) z njim peljal bolno mater v matično državo zaradi zdravljenja. Podobna, a neuradna stališča so takrat črnogorski novinarski kolegi z Vijesti dobili tudi od slovenske diplomacije.

Vprašanja za diplomacijo

Na ministrstvo za zunanje zadeve smo naslovili več načelnih vprašanj, od tega, ali je dopustno, da uslužbenec slovenskega ministrstva, torej javni uslužbenec, ki nima diplomatskega statusa, v Sloveniji uporablja vozilo z diplomatskimi tablicami. Dodatno smo zaprosili za oceno, ali gre po njihovem za kršitev (etičnih) pravil in izkazovanje lažnega statusa. Naslovnika sicer nismo seznanili, na koga natančno se vprašanja nanašajo.

Na MZZ odgovarjajo, da »za potrditev diplomatskega statusa ne zadošča diplomatska registrska tablica«, in zatrjujejo, da »slovenski državljani, tudi tisti, ki so akreditirani v tujini, ne uživajo nobenih imunitet v Republiki Sloveniji«.

Ministrstvo: »Lahko dopustno«

Glede glavnega vprašanja, spornosti uporabe vozila z avstrijskimi diplomatskimi oznakami, pa, da »lahko vozilo v lasti člana diplomatskega osebja s statusno registrsko tablico upravlja tudi družinski član diplomata, ki živi z njim v skupnem gospodinjstvu«. Posebej so poudarili, da »skupno gospodinjstvo v primeru zakoncev ni zgolj skupni naslov« in da je »glede na to uporaba vozila s strani družinskega člana v skupnem gospodinjstvu, ki v primeru zakoncev ni zgolj skupni naslov, lahko dopustna«. Odgovor nakazuje, da je toleranca, ko gre za zakonce, po tolmačenju ministrstva vendarle nekoliko bolj ohlapna, kot če bi šlo na primer za otroke.

Vendar niti to pojasnilo ne spremeni dejstva, da diplomat dela na Dunaju, njegova žena pa v Ljubljani, da ima on diplomatski status, ona ga nima, in da v Avstriji ne živita v skupnem gospodinjstvu.

Dodatek bo prejemala še naprej

Ana Polak Petrič je sicer visoka predstavnica za nasledstvo od januarja 2014. V Ozadjih smo prejšnji mesec razkrili, da poleg plače (v višini 3064 evrov bruto) na zunanjem ministrstvu – tam se ukvarja z nasledstveno problematiko – prejema še 1900 evrov bruto mesečne nagrade. Zakon sicer določa, da visokemu predstavniku pripadata »nagrada za delo in povračilo stroškov v višini, ki jo določi vlada«, toda ta člen je bil napisan, ker se je predvidevalo, da bo morala država zagotoviti denar za zunanje strokovnjake, ki posla seveda ne bi prevzeli brezplačno.

Takrat smo preverili tudi, kako je to urejeno po drugih pomembnejših republikah nekdanje Jugoslavije. Rodoljub Etinski, profesor na pravni fakulteti v Novem Sadu, je sporočil, da v času opravljanja funkcije ni dobival nikakršnega nadomestila. Tako kot Polak Petričeva ima njen bosanski kolega Mirsad Žuga državno plačo, saj je zaposlen na finančnem ministrstvu. Poleg plače ne prejema nobenega dodatka. Enak odgovor so poslali s hrvaškega zunanjega ministrstva, kjer je zaposlena visoka predstavnica Andreja Metelko Zgombić.

Neupravičeno, neustrezno

Stanislav Sikošek, predsednik sindikata slovenskih diplomatov, je oktobra na vprašanje, ali je dodatna nagrada ustrezna, jedrnato odgovoril: »Menim, da je posebna nagrada oziroma dodatna nagrada k redni plači neupravičena in povsem neustrezna.« Se je po objavi članka kaj spremenilo? Vprašanja smo naslovili na vladni urad za komuniciranje (Ukom). Zanimalo nas je, ali je vlada obravnavala ta primer, sploh glede na dejstvo, da drugi visoki predstavniki ne prejemajo posebnega dodatka ali nagrade, predvsem pa ne tisti, ki so zaposleni na ministrstvih. Dodatno smo vprašali še, ali je za vlado, ki je denar odobrila, izplačevanje tega dodatka sporno ali ustrezno.

Na Ukomu so od ponedeljka do srede molčali, na naše poizvedovanje pa odgovorili, da bodo odgovore poslali v četrtek. Do sklepa redakcije jih nismo prejeli.

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.