Čistoča telesa je (samo) pol zdravja
Naše okolje in moderna tehnologija imata na našo kožo številne negativne učinke, ki povzročijo najrazličnejše težave in bolezni. A velikokrat tudi sami nevede s svojimi ukrepi sklenemo začarani krog in težave sami vzdržujemo. Veliko nas ima ali nas je zaradi takih ali drugačnih razlogov imelo na primer suho kožo, mastne lase ali srbeče lasišče.
Spomnite se, kako ste si poskusili pomagati. Pogosto imamo kar nekakšen refleks ali nagnjenje, da se (pre)pogosto umivamo, drgnemo kožo z milom, da bi z nje sprali nečistočo, in uporabljamo različne pripravke, ki ji bolj škodijo, kot koristijo. Tako smo bili pač naučeni ali pa nam industrija vzbuja potrebe, ki nimajo nobene zveze z zdravo nego kože. Na kratko bom opisal, kaj vse, kar štejemo k osebni higieni, vpliva na kožo in kako.
Prhanje in umivanje
Redno prhanje z vodo je za kožo dobro in potrebno. Pomembno pa je, da ni prepogosto, ne traja predolgo in ne uporabljamo prevroče vode. Če prhanje spremlja uporaba agresivnih mil, pa lahko naredimo precej škode. Značilen primer je perianalni dermatitis – nadležno srbenje okolice zadnjika. Kaže se kot pordela in pogosto razpokana koža. Pogosto nastane kot posledica mil, ki jo razmastijo, in prepogostega umivanja z vodo, ki hkrati povzroči izsuševanje zgornjega sloja kože, ki ga imenujemo epidermis. Rešitev je preprosta. Nehati se moramo prepogosto umivati in opustiti agresivna mila. Dobro pomagajo tudi kreme, ki kožo vlažijo in ponovno namastijo.
Šamponi
Čeprav vsak dan gledamo oglase, kako pomembni so za zdrave lase, so šamponi v svoji osnovi le sredstva, ki razmaščujejo, z dodatkom dišav. V tem niso nič drugačni kot detergenti za pomivanje posode. S čezmernim odstranjevanjem naravne maščobe povzročajo škodo lasem, skalpu, obrazu, zgornjemu delu trupa in rokam. Za kožo bi bilo bistveno bolje, da bi uporabljali samo balzam, saj vsebuje surfaktant, to je površinsko aktivna snov, ki ravno dovolj razmasti, a hkrati ne poškoduje las in kože. Če zamenjamo šampon za balzam, se pogosto pojavi prehodno poslabšanje s srbenjem in povečano količino prhljaja, a običajno mine v šestih do osmih tednih.
Mila
So sestavljena iz olj in baz. Podobno kot šamponi delujejo tako, da razmastijo kožo in jo hkrati spremenijo iz blago kislega okolja v bazično. Na žalost nobeno milo ne razlikuje med zunanjo umazanijo in naravnimi kožnimi maščobami. Naša koža nujno potrebuje zdravo maščobno plast za opravljanje svoje funkcije – vzdrževanje meje med zunanjim in notranjim okoljem. S pogostim umivanjem z mili se ustvarja bazično okolje, v katerem dobro uspevajo bakterije in glive, kar je dober recept za kožne infekcije.
Sušenje kože in las
S kožo je priporočljivo delati nežno. Grobo drgnjenje z brisačo poškoduje njeno površino. Po prhanju jo je smiselno nežno obrisati in namastiti, da obdrži vodoodpornost. To dobro pomaga pri suhi, luščeči se in srbeči koži, ki se pogosto pojavi v predelu goleni. Uporaba sušilnikov za lase ni preveč škodljiva, če jih le ne uporabljamo prepogosto. Pred sušenjem je iz las smiselno z brisačo odstraniti čim več vlage in tako skrajšati izpostavljenost kože in las vročemu zraku. Prav tako je smiselno nastaviti sušilnik na manjšo delovno temperaturo in ga uporabljati le čim krajši čas.
Dezodoranti in antiperspiranti
Neprijeten vonj kože povzročajo večinoma bakterije. Pogosta uporaba mil »očisti« kožo tudi zaščitne plasti in bakterije tam ugodno uspevajo. Le na prvi pregled bi koga lahko presenetilo, da večinoma isti proizvajalci prodajajo tako mila in šampone kot tudi dezodorante. Uporaba prvega pač spodbudi potrebo po drugem. Antiperspiranti po drugi strani zmanjšujejo potenje tako, da fizično preprečijo iztekanje znoja iz izvodil žlez znojnic. Znoj ima le minimalen vpliv na človekov vonj, čeprav obstajajo majhne razlike med posamezniki. Skratka, z zmanjšanjem uporabe mil lahko zmanjšamo tudi uporabo dezodorantov in antiperspirantov, saj je prisotnih manj bakterij, ki povzročajo neprijetne vonjave.
Ličila
Na splošno gledano kozmetika nima pomembnega negativnega učinka na kožo. Večino škode ji naredijo že opisane kombinacije umivanja, uporabe mil in šamponov in napačne tehnike sušenja. Če pa na že načeto kožo nanesemo ličilo, ki je navadno sestavljeno iz množice različnih učinkovin, je možnost za preobčutljivostne reakcije in alergije precej povečana. Rečemo lahko, da ličila predvsem stopnjujejo težave, ki že obstajajo.
Posebna zgodba so naravna ličila, ki jih proizvajalci tržijo kot zdravju bolj prijazne izdelke, a pogosto ni tako. Na primer lanolin, ki se proizvaja iz ovčje volne, ima več kot 60 različnih sestavin in s tem veliko možnosti za preobčutljivostne reakcije. Podobno je s številnimi izvlečki rastlin, katerih sestavine so popolnoma enake umetno ustvarjenim. Skratka, uporaba ličil ni odsvetovana, moramo pa biti previdni, predvsem če smo preobčutljivi za katero izmed sestavin.
* * *
S pravilno nego kože lahko torej preprečimo veliko težav. Ne zavedamo pa se, kaj dejansko škodi. Kot je pogosto tudi na drugih področjih medicine, obstaja tudi tukaj problem, da zdravniki predpisujemo, bolniki pa uporabljajo zdravila v obliki krem in mazil zgolj simptomatsko. Lahko se prehodno stanje izboljša, prej ali slej pa težava znova pokuka na plan. Če bi si vzeli malo več časa, razmislili o mehanizmu nastanka in naredili majhne spremembe, bi nam bila koža še kako hvaležna.
