Izšla je biografija o kolesarju Valterju Bonči
»1500 dirk in 700.000 prevoženih kilometrov s kolesom, vse to v 26 letih športne kariere, ki se mi 40 let po prvi pionirski kolesarski dirki zdi kot šele včeraj odigran prizor,« je povedal Valter Bonča.
Na kolo se je usedel spontano in postalo je najpomembnejši krmar njegovega življenja.
»Doživel sem nešteto težkih klancev, samotnih treningov, litrov znoja in stalnih izzivov, kako naj v najtežjih trenutkih najprej premagam samega sebe in nato poskusim do magične ciljne črte premagati še vse druge. Življenje je bilo polno odrekanja in prilagajanja tistemu, kar je kolo nepopustljivo zahtevalo od mene. Vztrajal sem kljub bolečinam, globokemu dihanju in skelenju v mišicah. Na treninge sem odšel tudi takrat, ko sem na razbolelo telo komaj zvlekel kolesarski dres. Boril sem se z dilemo, kako globoko v samem sebi najti skrite rezerve, nezaveden potencial in neverjetno notranjo moč, da sem za svoje visoke cilje pripravljen trpeti še onkraj naslednjega ovinka, še malo bolj stisniti zobe in nato tik pred trenutkom zmage nad samim seboj premagati še zadnjo oviro.« V knjigi piše Bonča.
Ta knjiga je poklon in zahvala kolesarstvu, vsem tistim, ki so ves čas vztrajali z njim, prav tako vsem generacijam kolesarjev pred in za njim.
»Kolesarstvo je nam vsem ponujalo prestižne majice, rekorde, medalje in pokale, a predvsem nas je naučilo edinstvene življenjske lekcije o tistem, česar smo ljudje v svojem izjemnem bistvu zares sposobni.« V knjigi pove Valter Bonča.
30 let pred Slovenijo - kolesarsko velesilo
Valter Bonča je bil četrti slovenski kolesarski profesionalec, ki je s svojimi dosežki, zmagami in prebojem v kolesarsko meko Italijo postavil športno raven kolesarstva na novo raven ter pomagal graditi temelje poznejše Slovenije - kolesarske velesile.
Zgodba o fantu iz Idrije, ki so mu morali prvo tekmovalno kolo še švercati iz Italije, ki se je v šolo do Kranja s kolesom vozil tudi v dežju in snegu in ki je bil že na prvi olimpijadi samostojne Slovenije pripravljen osvojiti zlato medaljo. Pripoved o enem najbolj krutih vztrajnostnih športov, kjer je v najtežjih trenutkih stran odrival neizmerno bolečino in globoko v sebi iskal skrito moč, da je vztrajal naprej.
Kolesarjenje je sprejel kot športne sanje in lekcijo življenja. S kolesom je prevozil 700 tisoč kilometrov, doživel je vse najtežje klance, izbruhe zanosa ob uspehih in zmagah, prav tako trenutke psihičnih zlomov in razočaranj. Celih 26 let je vsak dan živel ta izjemen čustveni koktejl kolesarstva. Avtor knjige je Gregor Pavšič, avtor knjig Usodna strast 1 in 2 ter biografije najuspešnejšega slovenskega avtomobilskega dirkača Andreja Jereba.
Valter Bonča
Osnovno šolo je obiskoval v domači Idriji (1975–82). Šolanje je nadaljeval na Srednji živilski šoli v Kranju. Takoj po končanem šolanju je 1987 odslužil vojaški rok v Novem mestu. Kot živilec oz. mlekar se ni nikdar zaposlil, ker je z uspehi kolesarstvo vse bolj postajalo tudi njegov poklic. Po končani karieri 2006 je bil najprej trener v Kolesarskem klubu Hit Gorica. 2008 je v Idriji odprl Kolesarski center Bonča, kot zunanji sodelavec pa še vedno sodeluje s kolesarskimi klubi, zlasti z idrijskim Kolesarskim klubom Sloga, avstrijskim Team Tyrol idr.
Kot osnovnošolec se je najprej ukvarjal s smučarskim tekom, kolesariti pa je začel 1980 v Kolesarskem klubu Soča. Za smučarski tek in nato za kolesarstvo ga je navdušil Stane Velikanje, njegov prvi trener in mehanik. Že v mladinskem obdobju je opozoril nase tudi v tedanji jugoslovanski konkurenci. Prvi odmevnejši uspeh je požel še kot pionir, ko je zmagal v mladinski konkurenci na dirki za veliko nagrado Hrastnika, z mladinsko reprezentanco Jugoslavije pa je zmagal na mladinski dirki Po Bohemii.
Pri dvajsetih letih se je uvrstil v jugoslovansko kolesarsko reprezentanco na OI 1988 v Seulu, kjer je nastopil na cestni dirki (oseminsedemdeseto mesto) in moštvenem kronometru (petnajsto mesto).
Izkušnje je na visoki ravni blesteče uveljavil že naslednjo sezono, ko je prvič zmagal na dirki po Avstriji (1989). Takrat so ga kot prvega Jugoslovana medse vabili avstrijski klubi. Odločil se je za avstrijsko moštvo Bosch KTM.
Na dirki po Avstriji je zmagal še 1992, 2000 je bil peti, 2002 osmi in 2003 četrti. Drugi nastop na OI 1992 v Barceloni se mu s triinšestdesetim mestom ni iztekel po željah. Po olimpijski sezoni se je odločil za profesionalno kolesarstvo. Začel je v klubu Joly (1993), nadaljeval v prav tako italijanskih moštvih Amore&Vita (1994) in ZG Mobili-Selle (1995–98) ter v Mrozu na Poljskem (1999). Nato je še eno sezono tekmoval za avstrijsko moštvo Bosch (2000).
Kot profesionalec je 1994 prvič tekmoval na eni največjih etapnih kolesarskih dirk – Giru d’Italia, ki je takrat obiskal tudi Slovenijo.
Naslednjo sezono (1995) je na dirki po Sloveniji zmagal. Na Giru d’Italia je nastopil še dvakrat: 2003 se je uvrstil na končno petintrideseto mesto, 2004 pa je odstopil v zadnjem tednu preizkušnje.
Na svoji športni poti je osvojil šest naslovov državnega prvaka med mladinci (enega cestnega, tri v vožnji na čas in dva gorska), v članski konkurenci pa pet (enega cestnega ter po dva gorska in v vožnji na čas). Zadnjih šest let je tekmoval za slovenske klube – novomeško Krko in Perutnino Ptuj (2001–04), ki sta se 2003 združila. V tem obdobju je zmagal na dirki za veliko nagrado Maribora (2003), kariero pa je končal v kranjski Savi (2005–06), s katero je v svoji zadnji sezoni še drugič zapored zmagal na dirki za veliko nagrado Kranja. Športno pot je končal 2006 na državnem prvenstvu v Gaberju.
Kot najboljši slovenski kolesar sezone je 1989 osvojil lovoriko zlato kolo.
***
Viri in literatura:
Dokumentacija športne redakcije Dela.
Dokumentacija Valterja Bonče in korespondenca z njim.
