Janko Majdič pobudnik izgradnje Prešernove koče na Stolu
Majdič je začutil potrebo po izgradnji planinskih koč. Njegov največji prispevek v društvu je bila pobuda za izgradnjo Prešernova koče na Stolu.
Odpri galerijo
Prešernova koča na Stolu. FOTO: Boštjan Fon
Decembra 2020 je minilo 150 let od rojstva Janka Majdiča, prvega načelnika in predsednika kranjske podružnice Slovenskega planinskega društva. Bil je utemeljitelj kranjskega slovenskega planinstva, obenem pa tudi gradnje in postavitve Prešernove koče na vrhu Karavank.
»Janko Majdič se je zavedal, da je treba ljudi organizirano privabiti na hribe, da je treba urediti planinske poti, planinsko infrastrukturo in pritegniti pozornost z marketinškimi prijemi. Na njegovo pobudo so v društvu začeli izdelovati razglednice in jih prodajati po gostilnah, organizirali so izlete. Majdič je začutil potrebo po izgradnji planinskih koč. Bil zelo napreden. Njegov največji prispevek v društvu je bila pobuda za izgradnjo Prešernova koče na Stolu, saj je bila drzna in zahtevna in se je zdela neuresničljiva. Izgradnje ni dočakal, o brez njegovega denarnega prispevka bi do postavitve koče prišlo precej kasneje,« je ob 150-letnici rojstva povedal predsednik PD Kranj Primož Černilec.
Minilo je 110 let, odkar je Kranjska podružnica Slovenskega planinskega društva (SPD) tik pod vrhom najvišje gore Karavank, 2236 metrov visokega Stola, odprla planinsko Prešernovo kočo.
Prešernova koča na Stolu je le nekaj metrov pod vrhom 2198 m visokega Malega Stola. Od koče oz. bližnjega Malega Stola, se nam odpre lep razgled proti Gorenjski, Julijskim Alpam ter zahodnim in osrednjim Karavankam. Ime nosi po dr. Francetu Prešernu, največjem slovenskem pesniku. Prvotna koča je bila zgrajena leta 1909 in predana v uporabo 31. julija 1910. Med drugo svetovno vojno je bila koča požgana.
»Janko Majdič se je zavedal, da je treba ljudi organizirano privabiti na hribe, da je treba urediti planinske poti, planinsko infrastrukturo in pritegniti pozornost z marketinškimi prijemi. Na njegovo pobudo so v društvu začeli izdelovati razglednice in jih prodajati po gostilnah, organizirali so izlete. Majdič je začutil potrebo po izgradnji planinskih koč. Bil zelo napreden. Njegov največji prispevek v društvu je bila pobuda za izgradnjo Prešernova koče na Stolu, saj je bila drzna in zahtevna in se je zdela neuresničljiva. Izgradnje ni dočakal, o brez njegovega denarnega prispevka bi do postavitve koče prišlo precej kasneje,« je ob 150-letnici rojstva povedal predsednik PD Kranj Primož Černilec.
Minilo je 110 let, odkar je Kranjska podružnica Slovenskega planinskega društva (SPD) tik pod vrhom najvišje gore Karavank, 2236 metrov visokega Stola, odprla planinsko Prešernovo kočo.
Prešernova koča na Stolu, leta 1910. FOTO: Arhiv Delo
Prešernova koča na Stolu je le nekaj metrov pod vrhom 2198 m visokega Malega Stola. Od koče oz. bližnjega Malega Stola, se nam odpre lep razgled proti Gorenjski, Julijskim Alpam ter zahodnim in osrednjim Karavankam. Ime nosi po dr. Francetu Prešernu, največjem slovenskem pesniku. Prvotna koča je bila zgrajena leta 1909 in predana v uporabo 31. julija 1910. Med drugo svetovno vojno je bila koča požgana.
