Kakšen spomenik si je prislužil Roglič?

Kaže, da so se slovenski kolesarji lotili osvajanja, postavljanja spomenikov.
Fotografija: Prvi slovenski spomenik je osvojen. FOTO: Kristof Van Accom
Odpri galerijo
Prvi slovenski spomenik je osvojen. FOTO: Kristof Van Accom

Kolesarskih spomenikov je pet. V angleščini jim rečemo »cycling monuments«. Kolesarji jim ljubkovalno pravijo »kolesarskih pet gralov«, če osvojiš enega, je tvoja kolesarska kariera rešena oziroma se uvrstiš med nesmrtne, sam sebi si postavil večni spomenik.



Kako je lahko kariera rešena z eno zmago? Od te zmage naprej so vsa vrata vseh moštev odprta. Če si drugi, so že priprta. To je dobro občutil Janez Brajkovič, ki je bil prvi Slovenec, ki je bil na stopničkah enega izmed petih spomenikov, leta 2008 je bil drugi na Dirki odpadlega listja, zadnji na sezonskem urniku spomenikov, v Lombardiji.

Spomeniki so pet klasičnih kolesarskih dirk, ki na splošno veljajo za najstarejše, najtežje in najprestižnejše enodnevne dirke v cestnem kolesarstvu. Vsak spomenik ima dolgo zgodovino. Takšno zgodovino boste težko našli v katerem koli drugem športu in vsak spomenik ima prav posebne samosvoje značilnosti. To so enodnevne dirke, ki so največ vredne, saj si na njih kolesarji prislužijo največ točk UCI World Tour. UCI je mednarodna okrajšava za Svetovno kolesarsko zvezo.
 

Spomladanska

Spomladanska klasika Milano–Sanremo. FOTO: Stefano Rellandini
Spomladanska klasika Milano–Sanremo. FOTO: Stefano Rellandini


Prvi izmed petih spomenikov je italijanska spomladanska La Primavera (Pomlad), dirka Milano–Sanremo. Prva dirka je bila leta 1907, velja za najdaljšo in najbolj ravno izmed petih klasik, njena dolžina je vseskozi okoli 300 kilometrov. Najboljša slovenska uvrstitev je peto mesto Mateja Mohoriča leta 2019.
 

Flandrija

Matej Mohorič je s sotekmovalci preučil progo dirke po Flandriji. FOTO: Twila Federica Muzzi 
Matej Mohorič je s sotekmovalci preučil progo dirke po Flandriji. FOTO: Twila Federica Muzzi 


Drug spomenik je belgijska Ronde van Vlaanderen, Dirka po Flandriji. Med kolesarji je zmaga na tej dirki najbolj čislana nasploh. Pravzaprav je to največji kolesarski gral med enodnevnimi dirkami na svetu. Prva dirka je bila organizirana leta 1913. Najboljšo slovensko uvrstitev ima Simon Špilak, dosegel je deveto mesto leta 2008.
 

Severni pekel

Kocke severnega pekla. FOTO: Pascal Rossignol 
Kocke severnega pekla. FOTO: Pascal Rossignol 


Tretji spomenik je »francoski cirkus« od Pariza do Roubaixa. Queen of the Classics ali l'Enfer du Nord ali The Hell of the North, Severni pekel. To je tista dirka po kockah, najbolj znana dirka po Tour de Franceu, vsak športni laik je že slišal zanjo. Kolesarji je ne marajo, vsi pa na tej dirki hočejo zmagati za vsako ceno. Ta dirka je največji spektakel za gledalce in novinarje, za kolesarje pa nočna mora oziroma cirkus, kot jo je označil Bernard Hinault, največja še živeča legenda francoskega kolesarstva. Dirka poteka že od leta 1896, najboljša slovenska uvrstitev je štirinajsto mesto Boruta Božiča iz leta 2015.
 

Stara dama

Peloton na dirki Liège–Bastogne–Liège. FOTO: Kristof Van Accom
Peloton na dirki Liège–Bastogne–Liège. FOTO: Kristof Van Accom


Četrti spomenik je belgijski Liege–Bastogne–Liege, La Doyenne, Stara dama, najstarejša enodnevna klasična dirka na svetu, prva je bila že leta 1892 za amatersko konkurenco, dve leti kasneje pa za profesionalce, kot je še danes. Najboljša slovenska uvrstitev je včerajšnje prvo mesto Primoža Rogliča.
 

Dirka odpadlih listov

Start Lombardije. FOTO: Marco Bertorello 
Start Lombardije. FOTO: Marco Bertorello 


Peti spomenik je Dirka odpadlih listov, Il Lombardija, Lombardija, poteka od leta 1905. Vedno je bila zadnja na koledarju. Najboljša slovenska uvrstitev je drugo mesto iz leta 2008.

Preberite še:

Komentarji: