Kostanj nima glutena, ima pa malo kalorij
Sezona kostanja pride skupaj z jesenjo. Nekateri ga nabiramo, drugi kupujejo. Najboljši je tisti iz Makedonije, in to severne. Največ je italijanskega, tudi grškega. Med športnimi rekreativci je priljubljen zato, ker ne vsebuje glutena in je nizkokaloričen.
Kostanj vsebuje veliko ogljikovih hidratov, največ škroba, skoraj nič maščob in okoli šest odstotkov beljakovin. Telo bogati tudi s folno kislino, kalijem, fosforjem in številnimi drugimi pomembnimi elementi v sledovih. Zaužitje stotih gramov pečenega kostanja vas bo oskrbelo s približno 250 kalorijami, če ga boste jedli kuhanega, pa s 170.
Kostanj je ena najstarejših užitnih rastlin, danes pa je sestavni del jesenske mize. Izvira iz Male Azije, kot živilo pa je znan že od nekdaj – poznali so ga že v kameni dobi.
V stari Grčiji so ga cenili kot zdravilo proti vročini in kašlju. Tako kot nekoč so danes najpomembnejši domači pridelovalci kostanja v Aziji – Kitajska, Japonska in Južna Koreja ter v Sredozemlju, od Španije in Italije do Turčije. Zato je kostanj tudi pomembna sestavina narodnih kuhinj teh držav.
Kostanj je orešček brez glutena
Kostanj je orešček, ki ima prednosti pred drugimi oreščki: ima relativno nizko vsebnost maščob, malo kalorij, je bogat z vitamini in ne vsebuje glutena. Zaradi kombinacije hranilnih snovi je tako hranljiv kot krompir in žita, hkrati pa veliko lažje prebavljiv od njih.
Drevo zraste do 30 metrov visoko, najbolj mu ustrezajo peščena tla. Plod kostanja je obdan z bodičasto lupino, ki ga varuje, dokler ne dozori. Nato se zelena lupina odpre in plod pade z drevesa. Lupina ploda je tanka, značilne rjave barve in grenkega okusa. Različne sorte se razlikujejo po velikosti, barvi in intenzivnosti okusa. Nekatere sorte je treba pobirati celo ročno, saj zrele ne padejo z drevesa.
Kostanj – krompir za reveže
Kostanj lahko uživamo kot prigrizek, kot sestavino predjedi ali glavne jedi in sladice. Vendar pa kostanj ni bil vedno tako priljubljen. Dolgo časa je veljalo, da je kostanj krompir za reveže. V času velike lakote, ko je bila koruza redka in predraga, je bil kostanj glavna hrana. Skozi zgodovino je kostanj zaradi visoke vsebnosti škroba, ki je omogočal peko kruha, rešil mnoga življenja. Nekoliko kasneje je kostanj nadomestil krompir.
Okus kostanja
Surovi plodovi kostanja so grenkega in mokastega okusa in veljajo za neužitne. Potrebna je visoka temperatura, ki v kostanju razvije značilen okus, saj škrob spremeni v sladkor in kostanj postane sladek sadež.
Priprava kostanja
Preden kostanj spečemo, moramo lupino na vrhu zarezati. To naredimo zato, da pri segrevanju v pečici ne poči zaradi pritiska. Po prerezu kože ga skuhamo v slani vodi, spečemo v pečici ali ocvremo v posebni luknjasti posodi za peko kostanja, lahko pa ga pečemo na oglju ali na štedilniku. Ko je pripravljen, lupina na mestu prereza poči in se zlahka olupi.
Kostanj v kosu
Košček kostanja lahko uporabimo za pripravo različnih sladic. Eden najbolj znanih v Franciji in Italiji je kandiran kostanj. Kostanj sladkamo po enakem principu kot drugo sadje in zelenjavo: kuhan kostanj potopimo v toplo sladkorno raztopino ali ga večkrat prelijemo z njo. Nato se suši, dokler voda ne izhlapi in kostanj ostane oblit s sladkorjem in ima trdno sladkorno skorjo.
Kostanjev pire
Za kostanjev pire je treba kostanj najprej skuhati in olupiti. Nato ga pretlačimo ter dodamo sestavine in začimbe po receptu. Že samo po sebi je zelo okusno, lahko pa ga dodatno predelamo v slastne slaščice, kot so sladoledi in parfeji.
