Nada Rotovnik Kozjek o vadbi po epidemiji

Iskreno upamo, da bo vlada sčasoma spoznala, da je podporo športu in ustrezni prehrani treba uvrstiti med protikoronske ukrepe.
Fotografija: Ljudje bi radi živeli in dihali s polnimi pljuči, brez stigme zaradi postave. FOTO: Jure Eržen
Odpri galerijo
Ljudje bi radi živeli in dihali s polnimi pljuči, brez stigme zaradi postave. FOTO: Jure Eržen

Hvala bogu – ali državi, pri nas je to že skoraj isto –, da so fitnesi ponovno odprti. Moj fitnes mi je poslal obvestilo, ki je vsebovalo tudi ponudbo »postava pred korono« v primerjavi s »postavo po koroni«. Sliki, ki sta jo spremljali, si lahko predstavljate, če se pogledate v ogledalo v resničnosti in nato z domišljijo, po svoji izbiri.



Ampak, v slogu znanega plesnega teve sodnika, čeprav sem v času korone v fitnes udomačila svojo klet, se mi ta transformacija ni zgodila.

Prvo sporočilo prispevka je torej: očitno se ta transformacija ne zgodi sama po sebi in korona nanjo nima neposrednega vpliva.
Ali pa moj fitnes ne zadošča …
 

Telesna aktivnost pred korono


Če stvarno pomislim, torej brez pretirane skromnosti, je k razvoju rekreativnega športa pred korono močno prispevala časopisna hiša Delo s svojim Poletom.

Upala bi si trditi, da je imela več vpliva na telesno aktivnost Slovencev, kot jo bo kadar koli imela korona. Prevzeli so nekakšno vlogo »ministrstva za telesno kulturo v senci« in naredili za zdravje Slovencev vsaj toliko kot ministrstvo za zdravje. Presoja je sicer subjektivna, vendar je utemeljena na spoznanjih medicinske znanosti. V letih izhajanja Poleta se je namreč Slovenija gibalno prebudila in »minister« Polet je uspešno krmaril številne strokovnjake, ki so Slovenke in Slovence usmerjali v športe vseh vrst, Polet je celo ustanavljal tekaške, kolesarske in še kakšne ekipe.

Drugo sporočilo prispevka bi bilo: ob danes vse bolj prepoznanih molekularnih mehanizmih pozitivnega vpliva gibanja na zdravje telesa in duše bi lahko uvrstili Polet vsaj med častne slovenske zdravnike. Če si vsaj ministrske plače ni zaslužil.
Ker pa nobena stvar ni samo dobra, je seveda tudi telesna aktivnost pod režijo Poleta marsikje iztirila v popolnoma svojo smer. Zlasti v gibalnih poslih, ki s Poletom niso imeli nič skupnega, so pa izkoristili navdušenje slovenskega naroda za telesno aktivnost.
 

Telesna aktivnost po koroni


Polet je medtem postal polnoleten in kmalu nato se je pokazala njegova krhkost. V medicini uporabljamo izraz krhkost predvsem pri starostnikih, kot stanje »omejenih funkcijskih rezerv« ali »nezmožnost ustreznih odzivov ob stresnih situacijah«.

Z rednim gibanjem vzdržujemo številne funkcionalne strukture v telesu, z imunskim sistemom na čelu. FOTO: Jure Eržen
Z rednim gibanjem vzdržujemo številne funkcionalne strukture v telesu, z imunskim sistemom na čelu. FOTO: Jure Eržen


No, mogoče se časopisi starajo hitreje kot ljudje ali pa vse skupaj odseva družbeno stanje, ki ga je ob vsem prizadela še korona.
Zato je verjetno ta trenutek, ko se izmotavamo iz krempljev virusa in se pripravljamo na nove morebitne spopade z njim, pravi čas za temeljni razmislek o zdravstvenih koristih telesne aktivnosti. Kar zdaj potrebujemo, sta namreč zdravje in trezna glava.

Ob tem se moram na žalost vrniti k oglasu mojega fitnesa. Pri meni ni dosegel svojega namena, kot naj bi ga v teh časih. Za večino, zlasti starejših, slika v ogledalu ni trenutni fokus njihovega zdravja. Še manj pa denarnice. Ljudje bi radi živeli in dihali s polnimi pljuči, brez stigme zaradi postave. Na kar ta reklama namiguje. Zdravja namreč ne krepimo tako, da si prizadevamo za idealno sliko v zrcalu.

Kam vodi stigma, nam trenutno kažejo nemiri čez lužo. Prav dober ni tudi nasvet nacionalnega komandanta, ki nas je poslal dihat v klanec s kolesom, da se nam zbistrijo možgani. Čeprav to dokaj redno počnem, se v tej državi nič bolje ne znajdem in tudi moje zdravje nima neposredne povezave s tem.
 

Telesna aktivnost po koroni je telesna aktivnost za zdravje


Telesna aktivnost za zdravje naj bo redna. To pomeni, da se gibamo vsak dan. Tretje sporočilo prispevka: to priporočam tudi poslancem, mogoče bodo potem že brez klancev razmišljali bolj bistro in bo bolje za vse.

Z rednim gibanjem vzdržujemo številne funkcionalne strukture v telesu, z imunskim sistemom na čelu. Vsak dan poskrbimo za nekaj vztrajnostne vadbe, ki jo od dva- do trikrat na teden kombiniramo z vajami za moč (uporovna vadba). Ta zadnji tip vadbe je nujen zlasti za starejše in spodbuja ravno tiste imunske celice, ki so v prvi bojni vrsti proti koroni.

Ker je vadba za telo naporna, telo zanjo potrebuje energijo. FOTO: Jure Eržen
Ker je vadba za telo naporna, telo zanjo potrebuje energijo. FOTO: Jure Eržen


Upoštevajte predvsem dvoje: da se naučite, kaj je za vas zmerno naprezanje, in da se imate pri vadbi dobro! Ker verjetno ne razmišljate o olimpijskih kvalifikacijah, naj bo šport res za zdravje! Zato merilo za vaše naprezanje ni vaš kolega, temveč vi sami, vaš srčni utrip in vaša mišična moč. Če se ne boste naprezali, bo učinek vadbe manjši, če pa boste pretiravali, vas lahko tudi ubije. Posredno ali dobesedno.

Ker je vadba za telo naporna, telo zanjo potrebuje energijo. Če je ne dobi v primerni obliki in ob primernem času, je zanj dodaten stres in imunsko obrambo proti koroni bodo potolkli stresni hormoni. Zato ob vadbi poskrbite za strokovne nasvete o športni prehrani. V Poletih iz predkoronskih časov jih najdete več kot dovolj.

Končno sporočilo prispevka: iskreno upam, da bo vlada to sčasoma razumela – in uvrstila podporo športu in ustrezni prehrani med protikoronske ukrepe.


***
doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr.med.,
je zdravnica, specialistka anesteziologije, intenzivne in perioperativne medicine ter terapije bolečine, ustanoviteljica in vodja enote za klinično prehrano na Onkološkem inštitutu in predsednica slovenskega ter članica evropskega in ameriškega združenja za klinično prehrano.

Je tudi zdravnica slovenskih olimpijskih reprezentanc in svetuje o pravilni športni prehrani. Tudi sama se ukvarja s športom, udeležila se je več triatlonov, teče, kolesari in plava

Preberite še:

Komentarji: