Prednost vadbe in gibanja v naravi
Zanimive so ugotovitve študij, da enako intenzivno vadbo v naravi pogosto premagujemo z manjšim naporom in jo zaznavamo kot lažjo.
Odpri galerijo
V eni zadnjih študij, ki je bila objavljena v priznani reviji Nature, ugotavljajo, da naj bi v naravi prebili vsaj 120 minut na teden, če želimo polno izkoristiti njene prednosti. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Gibanje in vadba na prostem nam dovoljujeta, da si aktivnost prilagajamo in jo naredimo bolj raznoliko. Možnosti izbire različnih pohodnih poti, tekaških in kolesarskih tras ali vadbenih postaj in okolij vplivajo tudi na motivacijo posameznika.
Pri rutinskih dejavnostih v enoličnem okolju namreč lahko motivacija hitro začne kopneti. Upoštevati je treba, da moramo tudi vadbo in gibanje na prostem ustrezno načrtovati in upoštevati ustrezno obremenitev, da bomo z njo dosegli postavljene cilje. Zgolj gibanje v naravi z nizko intenzivnostjo in premajhno količino je za dolgotrajne učinke premalo.
Glavna značilnost gibanja in vadbe na prostem je spremenljivost okolja, kar pomeni, da se moramo ustrezno pripraviti. Poskrbeti je treba za zaščito pred vremenskimi vplivi, v toplejšem delu leta za ustrezno preventivo pred vročino, soncem in dehidracijo, v zdajšnjem hladnejšem delu leta pa za zaščito pred mrazom in vetrom, kar zlasti velja za bolj izpostavljene dele telesa.
Priporoča se uporaba ustrezne športne obutve, ki preprečuje zdrse, oblečemo pa se v več plasti lažjih oblačil in po potrebi nosimo tudi kapo in rokavice. Pri vadbi na prostem naj bodo pozorni ljudje s kroničnimi obolenji dihal. Pri gibanju in vadbi v naravi je tudi lažje upoštevati higienska priporočila športnotekmovalnih in športnorekreativnih dejavnosti, ki jih v boju zoper covid-19 priporoča Nacionalni inštitut za javno zdravje.
V preglednem članku, ki so ga objavili angleški znanstveniki, navajajo, da je bila vadba v naravi v primerjavi z vadbo v notranjem okolju povezana z močnejšim občutkom vitalnosti, zmanjšanjem napetosti, zmedenosti, jeze in depresije ter povečanjem življenjske energije. Udeleženci so po vadbi v naravi poročali o veselju in večjem zadovoljstvu z aktivnostjo ter izražali večjo željo po ponovni vadbi. To je izrednega pomena tudi pri motiviranju ljudi za redno vadbo, saj je za notranje vadbe značilen upad za 40 do 50 odstotkov leto dni po prvem vpisu.
Prav tako udeleženci vadbe v naravi izkazujejo boljše razpoloženje in zmanjšano stopnjo stresa, povezano z močnejšim delovanjem parasimpatičnega sistema. Že kratkotrajno gibanje v naravnem okolju ugodno vpliva na delovni spomin in zmožnost koncentracije. Japonski znanstveniki ugotavljajo tudi, da sprehod v naravi znižuje krvni tlak. Zanimive so ugotovitve študij, da enako intenzivno vadbo v naravi pogosto premagujemo z manjšim naporom in jo zaznavamo kot lažjo. Prav tako pri njej lažje premagujemo utrujenost. Vadba v naravi pozitivno vpliva na socialno, duševno in individualno zdravje, pri čemer je ključna količina, in ne intenzivnost gibanja.
V eni zadnjih študij, ki je bila objavljena v priznani reviji Nature, ugotavljajo, da naj bi v naravi prebili vsaj 120 minut na teden, če želimo polno izkoristiti njene prednosti. Pri tem časovni intervali menda niso pomembni.
Gibanje v naravi ima pomembno vlogo tudi zaradi izpostavljenosti soncu, ki prinaša številne ugodnosti. Pri izpostavljenosti kože soncu telo tvori vitamin D. Optimalna koncentracija vitamina D preprečuje utrujenost, depresijo in pripomore k splošnemu zdravju in dobremu počutju, še posebno med starejšimi. Zmanjšana količina vitamina D pa vodi k razvoju osteoporoze, srčno-žilnih zapletov, visokemu tlaku, kognitivnemu upadu in drugim obolenjem. Ameriško zdravniško združenje navaja, da potrebam po vitaminu D zadostimo, če smo vsaj dvakrat na teden od 10 do 15 minut na soncu.
Študije so pokazale, da so imeli tako moški kot ženske, ki so izvajali različne aktivnosti na prostem, ne glede na vrsto aktivnosti značilno višje vrednosti vitamina D v primerjavi s kontrolno skupino, ki je vadila v notranjem okolju. Posebno pomemben je vitamin D za razvoj otrok in mladostnikov. Pri povečanem izpostavljanju soncu se je treba seveda ustrezno zaščititi.
Vadba in gibanje v naravi imata tudi širše razsežnosti. Gibanje po naravi nam omogoča doživljanje čustvenih in estetskih užitkov ob oblikovnih in zvočnih umetninah narave, pri čemer je vedno vključen tudi energijski in čustveni naboj vadbe in gibanja v naravi. Izkušnje različnih zvokov, razgledov, vonjev in občutkov so še posebno pomembna komponenta mentalne in senzorne stimulacije za razvoj otrok in mladostnikov.
Čas, preživet v naravi, omenjajo tudi številne študije, ki preučujejo pojavnost kratkovidnosti (miopije). Incidenca kratkovidnosti je v razvitih državah visoka. Ameriški znanstveniki navajajo, da so otroci brez kratkovidnosti bistveno bolj vključeni v gibalne in športne aktivnosti v zunanjem okolju. Podobno potrjujejo raziskovalci iz Avstralije in Singapurja. Z vsako uro, preživeto v zunanjem okolju, se tveganje za pojav kratkovidnosti pri otrocih zmanjša za dva odstotka.
Vsako gibanje in vadba, tako v zunanjem kot notranjem okolju, imata številne prednosti za ohranjanje in krepitev zdravja ter razvoj splošne telesne zmogljivosti, še posebno če presegamo tedensko priporočilo o vsaj 150 minutah zmerno- do visokointenzivnega gibanja. Če pa pri redni vadbi lahko izkoristimo tudi prednosti gibanja v naravi, bodo učinki našega prizadevanja za zdravje in splošno zmogljivost še bolj ugodni.
***
doc. dr. Matej Plevnik, prof. šp. vzg., Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju
Pri rutinskih dejavnostih v enoličnem okolju namreč lahko motivacija hitro začne kopneti. Upoštevati je treba, da moramo tudi vadbo in gibanje na prostem ustrezno načrtovati in upoštevati ustrezno obremenitev, da bomo z njo dosegli postavljene cilje. Zgolj gibanje v naravi z nizko intenzivnostjo in premajhno količino je za dolgotrajne učinke premalo.
Narava zdravi in pozdravi
Glavna značilnost gibanja in vadbe na prostem je spremenljivost okolja, kar pomeni, da se moramo ustrezno pripraviti. Poskrbeti je treba za zaščito pred vremenskimi vplivi, v toplejšem delu leta za ustrezno preventivo pred vročino, soncem in dehidracijo, v zdajšnjem hladnejšem delu leta pa za zaščito pred mrazom in vetrom, kar zlasti velja za bolj izpostavljene dele telesa.
Priporoča se uporaba ustrezne športne obutve, ki preprečuje zdrse, oblečemo pa se v več plasti lažjih oblačil in po potrebi nosimo tudi kapo in rokavice. Pri vadbi na prostem naj bodo pozorni ljudje s kroničnimi obolenji dihal. Pri gibanju in vadbi v naravi je tudi lažje upoštevati higienska priporočila športnotekmovalnih in športnorekreativnih dejavnosti, ki jih v boju zoper covid-19 priporoča Nacionalni inštitut za javno zdravje.
V preglednem članku, ki so ga objavili angleški znanstveniki, navajajo, da je bila vadba v naravi v primerjavi z vadbo v notranjem okolju povezana z močnejšim občutkom vitalnosti, zmanjšanjem napetosti, zmedenosti, jeze in depresije ter povečanjem življenjske energije. Udeleženci so po vadbi v naravi poročali o veselju in večjem zadovoljstvu z aktivnostjo ter izražali večjo željo po ponovni vadbi. To je izrednega pomena tudi pri motiviranju ljudi za redno vadbo, saj je za notranje vadbe značilen upad za 40 do 50 odstotkov leto dni po prvem vpisu.
Glavna značilnost gibanja in vadbe na prostem je spremenljivost okolja, kar pomeni, da se moramo ustrezno pripraviti. FOTO: Shutterstock
Prav tako udeleženci vadbe v naravi izkazujejo boljše razpoloženje in zmanjšano stopnjo stresa, povezano z močnejšim delovanjem parasimpatičnega sistema. Že kratkotrajno gibanje v naravnem okolju ugodno vpliva na delovni spomin in zmožnost koncentracije. Japonski znanstveniki ugotavljajo tudi, da sprehod v naravi znižuje krvni tlak. Zanimive so ugotovitve študij, da enako intenzivno vadbo v naravi pogosto premagujemo z manjšim naporom in jo zaznavamo kot lažjo. Prav tako pri njej lažje premagujemo utrujenost. Vadba v naravi pozitivno vpliva na socialno, duševno in individualno zdravje, pri čemer je ključna količina, in ne intenzivnost gibanja.
V eni zadnjih študij, ki je bila objavljena v priznani reviji Nature, ugotavljajo, da naj bi v naravi prebili vsaj 120 minut na teden, če želimo polno izkoristiti njene prednosti. Pri tem časovni intervali menda niso pomembni.
Gibanje v naravi ima pomembno vlogo tudi zaradi izpostavljenosti soncu, ki prinaša številne ugodnosti. Pri izpostavljenosti kože soncu telo tvori vitamin D. Optimalna koncentracija vitamina D preprečuje utrujenost, depresijo in pripomore k splošnemu zdravju in dobremu počutju, še posebno med starejšimi. Zmanjšana količina vitamina D pa vodi k razvoju osteoporoze, srčno-žilnih zapletov, visokemu tlaku, kognitivnemu upadu in drugim obolenjem. Ameriško zdravniško združenje navaja, da potrebam po vitaminu D zadostimo, če smo vsaj dvakrat na teden od 10 do 15 minut na soncu.
Vadba in gibanje v naravi imata tudi širše razsežnosti. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Študije so pokazale, da so imeli tako moški kot ženske, ki so izvajali različne aktivnosti na prostem, ne glede na vrsto aktivnosti značilno višje vrednosti vitamina D v primerjavi s kontrolno skupino, ki je vadila v notranjem okolju. Posebno pomemben je vitamin D za razvoj otrok in mladostnikov. Pri povečanem izpostavljanju soncu se je treba seveda ustrezno zaščititi.
Čustveni in estetski užitki
Vadba in gibanje v naravi imata tudi širše razsežnosti. Gibanje po naravi nam omogoča doživljanje čustvenih in estetskih užitkov ob oblikovnih in zvočnih umetninah narave, pri čemer je vedno vključen tudi energijski in čustveni naboj vadbe in gibanja v naravi. Izkušnje različnih zvokov, razgledov, vonjev in občutkov so še posebno pomembna komponenta mentalne in senzorne stimulacije za razvoj otrok in mladostnikov.
Čas, preživet v naravi, omenjajo tudi številne študije, ki preučujejo pojavnost kratkovidnosti (miopije). Incidenca kratkovidnosti je v razvitih državah visoka. Ameriški znanstveniki navajajo, da so otroci brez kratkovidnosti bistveno bolj vključeni v gibalne in športne aktivnosti v zunanjem okolju. Podobno potrjujejo raziskovalci iz Avstralije in Singapurja. Z vsako uro, preživeto v zunanjem okolju, se tveganje za pojav kratkovidnosti pri otrocih zmanjša za dva odstotka.
Vsako gibanje in vadba, tako v zunanjem kot notranjem okolju, imata številne prednosti za ohranjanje in krepitev zdravja ter razvoj splošne telesne zmogljivosti, še posebno če presegamo tedensko priporočilo o vsaj 150 minutah zmerno- do visokointenzivnega gibanja. Če pa pri redni vadbi lahko izkoristimo tudi prednosti gibanja v naravi, bodo učinki našega prizadevanja za zdravje in splošno zmogljivost še bolj ugodni.
***
doc. dr. Matej Plevnik, prof. šp. vzg., Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju
