Simona Kustec: Želimo ohraniti evropski model športa

Ključna dilema modela evropskega športa je, do katere mere omogočiti tako profesionalizacijo, da ta ne postane le čista gospodarska dejavnost.
Fotografija: Simona Kustec na konferenci Šport 2020, šport kot posel. FOTO: Leon Vidic
Odpri galerijo
Simona Kustec na konferenci Šport 2020, šport kot posel. FOTO: Leon Vidic

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec je po pogovorih s predsednikom Mednarodnega olimpijskega komiteja (Mok) Thomasom Bachom in na dan športa, ki ga danes obeležujemo kot državni praznik, izpostavila prizadevanje, da se ohrani evropski model športa, da ne pride do prevlade zgolj ekonomskih učinkov.


 
Ocenila je, da so s predsednikom Moka Bachom in vlado odprli pomembne vsebinske teme, posebej v luči predsedovanja Slovenije EU v drugi polovici naslednjega leta. »Osrednja tema je prihodnost modela evropskega športa. Na eni strani smo govorili o podpori čim širši vključenosti prebivalstva, od društev in klubov do vrha svetovne civilne sfere, Moka, pa tudi o vlogi države pri tem,« je v pogovoru za STA dejala Kustečeva.
 
Kustečeva posledično ne zagovarja državno podprt podjetniški model športa, kot ga poznajo v ZDA, kjer gre pretežno za podporo majhnemu segmentu vrhunskega športa. Nasprotuje podpori zgolj tistim športnikom ali klubom, ki prinašajo denar.
 
»To ne prinaša boljšega zdravstvenega stanja prebivalcev, za kar naj bi šel javni denar. Nekateri slovenski športniki lahko sami, denimo iz nogometa, košarke in tenisa z letnimi prihodki presežejo letni proračun Slovenije za šport. Podpora temu ni cilj proračunske blagajne,« je izpostavila.
 
»Ključna dilema modela evropskega športa je, do katere mere omogočiti tako profesionalizacijo, da ta ne postane le čista gospodarska dejavnost, kot je to denimo v ZDA. Če gremo v tak pristop, bi bil šport zgolj pridobitna dejavnost, ampak tega si v Evropi ne želimo. Šport je del javnega interesa držav, da vsakega prebivalca spodbuja k aktivnemu življenjskemu slogu praktično od zibelke do groba. Temu spodbujanju mora biti namenjeno finančno prizadevanje države, tudi prek izobraževalnega procesa v šolstvu, pomoči rekreaciji, športu starejših in invalidov,« je še dejala.
 
»Ne sme pa izostati pomoč vrhunskemu športu in temu potrebni infrastrukturi. Odgovornost držav in nacionalnih olimpijskih komitejev v Evropi je, da vzpostavi pogoje za delovanje tudi tistih športnih panog, ki niso tržno zanimive. Pri nas to zavezo označuje polno ime Olimpijskega komiteja Slovenije - združenje športnih zvez. Ta pove, za kaj gre. Za združenje zvez, ki nimajo vse istega ekonomskega učinka.«

Thomas Bach, predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja. FOTO: Uroš Hočevar
Thomas Bach, predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja. FOTO: Uroš Hočevar

 
Med svojim obiskom je dosežke slovenskega športa izpostavil predsednik Moka Bach. »Velika čast in izjemno zaupanje je za državo Slovenjo, da se je v ponedeljek pri nas zbrala smetana olimpijskega gibanja na čelu s predsednikom Moka. Pri nas so bili tudi številni predsedniki nacionalnih olimpijskih komitejev. Na ta način so dali priznanje Sloveniji, da tudi v tem času dobro peljemo šport v naši državi,« je v pogovoru za STA ocenila Kustečeva.
 
OKS je že kmalu po izbruhu pandemije sredi marca, ki je zaustavila življenje, tudi vse športne dejavnosti, na vlado naslovil obsežen sezam predlogov za izboljšanje pogojev za delovanje športa. Ministrica Kustec je zagotovila, da bo ena izmed prihodnjih sej vlade posvečena tej temi.
 
»Posvečena bo odpravi administrativnih ovir, iz 0,5 se bo ne na en odstotek povečala možnost namenjanja dohodnine na izbrane projekte, iz 0,3 odstotka se bi povečale donacije na 20 odstotkov. Tu bomo šli nasproti tistim, ki bi želeli v večji meri pomagati drugim vejam civilne sfere, tudi športu.«
 
Kustečeva je ocenila, da se je po popolni zaustavitvi družbe slovenski šport zelo hitro pobral. Država je v skladu s priporočili Nacionalnega instituta za javno zdravje (NIJZ) hitro odzvala, tako kot tudi nacionalne panožne zveze. Najprej so bile dovoljene rekreativne dejavnosti, nato treningi, potem še tekmovanja, ki se pod prilagojenimi pogoji skrbno in odgovorno izvajajo tudi v sedanjem času.
 
»Želimo, da šport ostane živ, bo pa to v prvi vrsti odvisno od nas samih, od upoštevanja pravil športa in ukrepov za zajezitev pandemije novega koronavirusa, ki so postavljeni za treninge in tekmovanja. V tem obdobju se moramo držati tudi pravil, ki jih je postavila zdravstvena stroka,« je še izpostavila Kustečeva.

***
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec je včasih igrala rokomet, košarko, tudi odbojko, saj so jo bolj privlačili ekipni športi: »Šport je sestavni del mene, saj verjamem v zdrav duh v zdravem telesu. Danes, če je le deset minut časa in dovolj energije, grem teč, praviloma pozno zvečer, če mi uspe kdaj zjutraj, pa še toliko bolje. Absolutno pa premalo plavam, nič ne hodim v hribe, in to je nekaj, kar bom zanesljivo obžalovala.« Kot otrok si je želela postati kirurginja, ampak ko je spoznala, da ne prenese pogleda na kri, je to odpadlo. Kasneje se je obotavljala med študijem psihologije in politologije ter se odločila za slednjo, a ideje o študiju psihologije še ni popolnoma opustila. Vedno je imela tudi željo postati svetovna popotnica, prvi cilj bi bila Antarktika, saj tam ni gneče.
 

Preberite še:

Komentarji: