Sonce, oče življenja
Odtegnitev sonca povzroča nastanek bolezni v enaki meri kot kajenje, ki tradicionalno velja za najpomembnejši dejavnik nastanka kroničnih bolezni.
Naša najbližja zvezda je zaslužna, da so razmere za živa bitja na Zemlji ravno prave. Sonce nam je s svetlobo podarilo dan in s toploto dvignilo temperaturo naše okolice z 2,73 Kelvina ali minus 270,42 stopinje Celzija, kolikor znaša temperatura vesolja, na prijetne temperature, kjer je voda lahko v obliki tekočine.
S tem je pravzaprav zamešalo prajuho za vznik prvih enoceličarjev v praoceanih. Kako prav so imele stare civilizacije po svetu, vključno s staroselci našega območja, da so mu pripisovale božanske lastnosti, saj je vendar gonilo vsega živega. Piramide v Egiptu in Srednji Ameriki, Machu Picchu v Peruju, Angkor Wat v Kambodži, Stonehendge v Veliki Britaniji so samo nekatere najbolj znane človeške mojstrovine, ki s svojo zasnovo kažejo, kako pomembna sta bila sonce in njegovo gibanje.
Enakonočji in solsticija so tudi pri nas staroverci imeli za najpomembnejše prelomnice leta. V zadnjem stoletju pa smo se nekako izgubili. Sonce jemljemo kot samoumevno in navadno. V znanstveni literaturi so začeli prevladovati članki o škodljivosti sončnemu izpostavljanju in v kosti se nam je celo naselil strah pred njim. V resnici pa je nezadostna izpostavljenost soncu zaradi našega načina življenja postala resen problem za zdravje človeštva. Precej večji, kot so njegovi škodljivi učinki, o katerih toliko slišimo.
Premalo sonca pomeni pol milijona Evropejcev manj
V razvitih državah je okoli deset odstotkov smrti povezanih s pomanjkanjem sonca. V zadnjem stoletju smo aktivnosti premaknili v notranje okolje hiš, stolpnic, delavnic in drugih poslopij. Pravzaprav lahko rečemo, da smo se kar preselili pod streho in zapustili okolje, v katerem smo se razvili. Posledice digitalizacije, sodobnega načina dela in ugodja klimatskih naprav so neizprosne. Raziskovalci ocenjujejo, da je kar 12,8 v ZDA in 9,4 odstotka vseh smrti v Evropi povezanih s pomanjkanjem ugodnih učinkov sonca.
V številkah to v Evropi pomeni kar pol milijona smrti letno. Odtegnitev sonca je torej dejavnik tveganja, ki povzroča nastanek bolezni v enaki meri kot kajenje, ki tradicionalno velja za najpomembnejši dejavnik nastanka kroničnih bolezni, ki ga poznamo.
Vsi učinki so še vedno enigma
Sonce vpliva na celotno telo. Večina raziskav o njegovem učinku na nas se osredotoča predvsem na vitamin D in njegovo pomanjkanje v telesu kot najpomembnejšo neposredno posledico pomanjkanja sončnih žarkov. A dodajanje vitamina D po številnih raziskavah preprosto ne pomaga tako, kot bi pričakovali. Kot kaže, so učinki sonca bolj zapleteni, kot smo mislili. Na kratko opisujemo bolezni, ki so pomembno povezane s pomanjkanjem sončnih žarkov.
Rakave bolezni
Raziskave kažejo, da sta rak dojke in rak debelega črevesa in danke pomembno povezana s pomanjkanjem izpostavljenosti sončnim žarkom. Ena izmed študij je pokazala kar štirikrat povečano tveganje za raka dojke ob nizkem vitaminu D in bistveno povečanje tveganje za smrt pri obolelih. Podobno velja za raka debelega črevesja, kjer opažajo dvakrat večjo verjetnost za bolezen ob znižani vrednosti vitamina. Zanimivo je, da dodajanje vitamina D v obliki dopolnila ni pomagalo, kot bi pričakovali. Zaščite pred rakom torej ne nudi le vitamin D, ampak morajo biti še drugi pozitivni učinki sonca, ki jih še nismo raziskali.
Srčno-žilne bolezni
Eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za bolezni srca in žil je visok krvni tlak. Sončni žarki vplivajo na snovi v koži, ki žile širijo po vsem telesu in s tem povzročajo nižanje tlaka. Ta učinek ni povezan z vitaminom D, ampak z nitrati, ki so znan vazodilatator – to je snov, ki širi žile. Majhna izpostavljenost soncu tako podvoji možnost za srčni infarkt, hkrati pa je sonce najverjetnejši razlog, da je infarktov poleti manj.
Debelost in metabolni sindrom
Nizka izpostavljenost soncu povečuje možnost za razvoj debelosti in sladkorne bolezni za 30 do 60 odstotkov. Teh mehanizmov ne poznamo in učinek ni povezan z vitaminom D.
Nevrološke bolezni
Demenca je bistveno pogostejša pri znižanem vitaminu D, kar povzroča oksidativni stres v možganih. Pri hudem pomanjkanju se je verjetnost za nastanek demence povečala za 125 odstotkov. Vse bolj se zdi, da je tudi avtizem lahko delno posledica pomanjkanja izpostavljenosti sončnim žarkom pri materah. Nizke vrednosti vitamina D pri mami so za 142 odstotkov povečale možnosti za nastanek avtizma pri otroku.
Astma, vnetja dihal in alergije
Raziskave kažejo, da se skupaj z upadanjem vrednosti vitamina D povečuje število astmatikov. Kot smo v času epidemije vsak dan slišali, ima vitamin D zelo pomembno vlogo za dobro delovanje imunskega sistema in tako zmanjšuje število in trajanje okužb. Sončni žarki imajo ugoden učinek tudi na alergijske spremembe na koži.
Avtoimunske bolezni
Sladkorna bolezen tipa 1 je ena redkih kroničnih bolezni, ki se začne v otroštvu. Pri nastanku sodeluje veliko dejavnikov, in kot vse kaže, bi lahko bilo pomanjkanje vitamina D precej pomembno. V Danski študiji se je verjetnost ob majhni izpostavljenosti soncu povečala za 67 odstotkov. Že dolgo je tudi znano, da se pojavnost multiple skleroze povečuje z odmikom od ekvatorja. Nizke vrednosti vitamina D povečajo verjetnost za nastanek približno dvakrat.
Duševne motnje
Koža ima številne funkcije in ena izmed njih je izločanje hormonov. Sončni žarki povzročijo sproščanje določenih snovi, ki skupaj z receptorjih v očeh pomembno vplivajo na raven serotonina, hormona, katerega pomanjkanje je glavni vzrok depresije in tudi tesnobe. Značilen primer je sezonska depresija, ki se pojavi ob krajšanju dneva.
* * *
Pomen sonca za naše življenje je torej neprecenljiv, čeprav smo ga šele začeli spoznavati. Je pravi oče v vseh pomenih besede. Spočel je življenje ter pomaga pri vzpostavljanju ravnovesja in zdravja. Našo nepremišljenost pa tudi kaznuje.
