Upravljanje bolečine ali krpanje bolečine?

V začetku letošnjega leta je bilo v British Journal of Sports Medicine objavljeno razmišljanje, ki sta ga napisala profesorja Jeremy Lewis in Peter O ’Sullivan, oba strokovnjaka za fizioterapijo in rehabilitacijo. V zapisanem dvomita o trenutnih prevladujočih vzorcih zdravljenja, ki se običajno uporabljajo pri mišično-skeletnih bolečinah (pozor, in to je pomembno: članek ni bil osredotočen zgolj na športnike).



Tisto, kar je padlo v oči je, da je število tekaških poškodb ogromno, saj nekatere raziskave kažejo, da se bo vsako leto poškodovalo do 69- odstotkov od vseh tekačev (odvisno od tega, kaj razumemo kot poškodbo). Kakor koli že gledamo so poškodbe pri teku velik problem. Že dolgo časa.


In na žalost je tako, da je težava sicer res že dolgo poznana, vendar pa pri preprečevanju in zdravljenju takih poškodb ni izrazitega napredka, kaj šele, da bi poškodb ne bilo več. In to kljub napredku tehnologije, obutve, spremljanja vadbe in prehrane, kljub pomoči krioterapije (zdravljenje z mrazom), pa vse do masažnih pištol - še vedno smo žrtve poškodb.
V katerem koli tekaškem letu našega tekaškega veka bi morali imeti veliko več kot le možnost, da bi ga morda končali brez poškodb. Zdi se, kako je možnost, da bomo sezono končali nepoškodovani ista, kot bi za zdravje metali v zrak kovanec ... Pa pade, kar pade.

Avtorja trdita, da se pri zdravljenju mišično-skeletnih bolečin dobesedno spotaknemo ob lastne razvezane vezalke. Na voljo imamo vsa orodja, podatke in informacije, da se jim izognemo, pa tudi da bolje zdravimo poškodbe. Kljub temu pa ta znanja premalo izkoriščamo, precej neuspešni smo pri tem- in tako smo obsojeni na to, da vedno znova ponavljamo iste napake.
Torej, kakšen je odgovor?

Ne gre za boljše spremljanje obremenitev v vadbi, napredek obutve ali nov način popravljanja tekaškega koraka (čeprav je vse to vedno dobrodošlo). Odgovor je bolj preprost. Kakšen? Pomembno je, kako temeljito in celostno pristopimo k problemu.
 

Upravljajmo poškodbo, ne poskušajmo je popraviti

Tekači smo v nenehnem stanju obvladovanja bolečin. Brezštevilne so ... Bolečina zaradi treninga, bolečina zaradi pretiravanja med vadbo in bolečina zaradi ponavljajočih se manjših bolečin, ki bi lahko povzročile poškodbo. V večini teh procesov smo pravzaprav precej dobri. Večino časa smo spretni v ohranjanju tempa treningov, merimo svoje zaloge energije in govorimo svojim možganom, naj utihnejo, da pač želimo iti hitreje. Ko pa napačno upravljamo mišično-skeletno bolečino in ima to za posledico poškodbo, se ne spomnimo našega sicer dobro naučenega procesa upravljanja bolečine, ki smo ga ustvarili iz tisočih urah vadbe.



Namesto. da bi poškodbo obvladovali tako, kot obvladujemo bolečino na treningu, se s čarovnijami zdravljenj, aktivacijskih vaj ali drugega zatekamo k nečemu, kar bi lahko imenovali popravljanje poškodbe. V tako past se ujamejo tudi dobronamerni fizioterapevti, športni kiropraktiki in trenerji, ki skušajo vzrok poškodbe izolirati na en sam vir in posledično zagotoviti ozko usmerjene ukrepe, kako zadevo urediti in rešiti. Nekateri ukrepi so neškodljivi, drugi so nepotrebni in le nekateri so dejansko škodljivi, zlasti če se v mešanico prezgodaj zložijo slikanja, operacije, injekcije in druga napredna zdravljenja.
Seveda obstajajo primeri, ko so slikanje in kirurški posegi nujni, vendar ponavadi vse prehitro posežemo do njih.

Tekaške poškodbe so skoraj vedno sestavljen iz več dejavnikov in paleta le-teh je neverjetno široka. Vadba, oprema, genetika, dejavniki življenjskega sloga kot so spanje in prehrana, biomehanika, hormonska nihanja in številni drugi vidiki, vse to lahko vpliva na poškodbe.

Vsak dejavnik lahko vpliva drugače in z različno jakostjo, vendar so - enostavno povedano - pač vsi dejavniki prisotni.
Avtorja zagovarjata, da je treba mišično-skeletno bolečino obvladovati na številnih področjih, ne pa le znotraj le enega.
Kdaj smo se nazadnje zalotili, da nas boli stegenska mišica in smo pomislili: »Morda pa moram več spati?« Verjetno se nismo.

In verjetneje smo za odpravo bolečine uporabili nekaj raztezanja, aktivacijske vaje, masaže ali kreme, v in molili, da bi se iz teh naših dejanj rodilo neposredno izboljšanje. Saj ne, da je spanje zdravilo za vse naše težave zaradi poškodb ....
To bi bila enaka napaka - spanje je pač eden izmed faktorjev -, enako velika kot katera koli druga. Vendar pa vzroki za boleče stegenske mišice vključujejo več kot »nekaj, kar lahko raztegnemo, vmasiramo ali odpravimo z aktivacijo.«
 

Izdelava načrta za obvladovanje poškodb

Naslednjič, ko se poškodujemo, in potem, ko smo si zbistrili glavo, in preden mrzlično pokličemo izbranega ponudnika za pomoč, raje sestavimo seznam inventarja ali vse, česar se lahko spomnimo glede treninga, opreme in življenjskega sloga. Oglejmo si svojo obremenitev pri vadbi (tako obseg kot intenzivnost), opremo, ki smo jo uporabljali, površine, po katerih smo tekli, stres pri delu, vzorce spanja (skoraj vse ure GPS imajo kakšno obliko sledilca spanja, ki je dovolj natančna za celoten spanec). Verjetno bomo ugotovili kaj je šlo narobe.

Mogoče smo si v službi naložili preveč projektov in hkrati v delo vključili še nekaj dodatne intenzivnosti. Mogoče so naši tekaški čevlji že davno odslužili, mi pa tega še nismo dojeli.

Bistveno je, da preden razmislimo o posegih kot je fizikalna terapija in podobno, najprej poglejmo na stvari preprosto. Nato v sodelovanju z izbranim terapevtom, v skladu z življenjskim slogom, z upravljanjem količine obremenitve s treningi in s prehranjevalnimi praksami ustvarimo učinkovit načrt za obvladovanje poškodb.

Športni znanstvenik Yann Le Meur je sestavil lepo infografiko za opis postopka na podlagi ugotovitev profesorjev Lewisa in
O’Sullivana. V njem vizualizira potrebo, da se pacienti in izvajalci zdravstvenih storitev združijo in ustvarijo celovite načrte za obvladovanje bolečin, ne pa zdravil in popravkov.


 

Tisto, kar smo poznali doslej, je ponujanje zdravljenja za odpravo poškodbe

Nekaj značilnosti:
-Sistematična uporaba teoretičnih slik, ki razkrivajo veliko prevlado strukturnih sprememb, ki jih ljudje pogosto opazijo.
-Rezultat tega je, da posameznik verjame, da je telo poškodovano, krhko in da potrebuje zaščito
-Sprememba gibanja in izogibanja športnemu vedenju.
-Iskanje čarobnih posegov za odpravo strukturnih primanjkljajev v telesu.
-Zdravljenje: pogosto temelji na pasivni terapiji nizke vrednosti, vključno z kirurškimi posegi.
-Zdravnik deluje kot mehanik, mojster, ki bo pač zadevo »zrihtal«, kot jo pač bo.

Zdaj pa govorimo o nečem, čemur pravimo Metoda upravljanja bolečine

Nekaj značilnosti:
-Sestavimo si načrt, kako bomo zadevo rešili.
-Vemo, da na mišično-skeletne bolečine vpliva več dejavnikov, ki tudi medsebojno vplivajo en na drugega: genetika, psihogeni dejavniki, življenjski slog, socialni dejavniki, bio fizični dejavniki, komorbidnost (hkratno in nevzročno pojavljanje različnih bolezni).

-Upravljanje poškodbe: oskrba je osredotočena na osebo, povečujemo vedenje o težavi, sproščamo se, se gibamo, krepimo zdravje in smo telesno aktivni. Vse je še obogateno, nekako potencirano s empatijo, poštenostjo in opolnomočenostjo, da posamezniki premislijo o težavah.
-Ljudje postanejo učinkoviti pri reševanju težav in prevzamejo odgovornost za svoje zdravje.
-Tisti, ki izvaja zdravljenje, deluje kot trener, vodnik

Vsi se bomo v določeni točki svoje tekaške kariere poškodovali. Statistika to povsem jasno potrjuje. Toda statistike ne bi smeli uporabljati kot izgovor za lastno lenobo, ko zdravimo poškodbe. Ko bomo naslednjič poškodovani (in ta naslednjič bo), si oglejte »sliko« Metode upravljanja bolečine. Pripravimo si načrt in se odpovejmo želji po odpravi poškodbe s posebnimi, skoraj točkovno namerjenimi zdravili.

***
Povzeto po ylmsportscience.com in po zapisu Jasona Koopa, ki je glavni trener pri CTS Ultrarunning.