Tiskane izdaje
V razstavišču Bundeskunsthalle v Bonnu so odprli retrospektivno razstavo z naslovom Karl Lagerfeld – Modemethode (Karl Lagerfeld – modna metoda). Predstavljenih je več kot 120 kreacij, ki so nastale od začetka njegove kariere v 50. letih preteklega stoletja do danes.
Razstava predstavlja Lagerfeldov celostni pristop k modnemu oblikovanju – od začetne modne skice do končnega izdelka, od modnih dodatkov, do scenografije in glasbe, ki spremlja njegove modne revije, od fotografij in oblikovanja reklamnih materialov do urejanja izložbenih oken.
Lagerfeld se je v zgodovino mode zapisal zlasti s tem, da je klasičnim oblikam vdihnil novo življenje. Pri dvajsetih je postal umetniški direktor modne hiše Jean Patou. Modna urednica New York Times Magazine Carrie Donovan je dejala, da je to, kar počne Lagerfeld, prvovrstna eleganca. Nič ne de, če so bila krila, ki jih je urezal za kolekcijo pomlad-poletje 1960, najkrajša v Parizu.
Kot piše na spletni strani Bundeskunsthalle, je Karl Lagerfeld hitro prepoznal spremenjene razmere v družbi in dojel, v katero smer piha modni veter. Modna zgodovina ga časti kot kreatorja z edinstvenim občutkom za sodobnost, saj je vedno napovedoval smernice razvoja v industriji oblačil.
Foto: Reuters
Že na začetku kariere je Lagerfeld delal za prestižne modne hiše, kot so Balmain, Patou, Chloe, Fendi. Od leta 1965 je za slednjo ustvaril po dve in pozneje celo po štiri kolekcije na leto. Leta 1983 je postal kreativni direktor in glavni oblikovalec modne hiše Chanel ter njen uradni rešitelj, saj je Chanel tedaj živel le še od legendarnega parfuma No. 5.
Danes velja za edinega legitimnega naslednika ustanoviteljice te modne hiše in legende modnega oblikovanja Coco Chanel. Chanelu je vrnil življenje in staro slavo. Držal se je klasike in ji dodal nekaj pričakovane svežine. Najbolj je ljubitelje nesmrtne Coco presenetil in razburil s krajšanjem dolžine krila, česar (kdo ve) ona ne bi nikoli dopustila. Rez se je izkazal za veliko prodajno uspešnico in Karl je kratkim krilom ostal zvest. Poleg tistih do sredine meč vsako leto ponuja široko paleto zelo nosljivih ultra kratkih kril.
Foto: Reuters
Njegova letošnja modna podoba je zelo raznolika, od popolnega cvetličnega odklopa na eni do nekakšne oklepne mode v njegovi prepoznavni črno-belo-srebrni zgodbi na drugi strani. Lagerfeldove bojevnice tako nosijo srebrne obleke in krila, ki spominjajo na rimsko in srednjeveško vojaško nošo.
Za sodobne potrebe je preoblikoval srednjeveško kovinsko majico, znano kot železno srajco, sešito iz koščkov kovine, kakršno so vitezi večinoma nosili pod trdnejšim oklepom. Lagerfeld je s to potezo za modne potrebe prevzel in nadgradil logiko sestavljanja kock. Ta sledi zadnja leta v modnem svetu uveljavljeni tehniki raziskovanja strukture blaga in ustvarjanja oblačil v kiparski in arhitekturni logiki, ki so jo v modo vpeljali predvsem japonski modni kreatorji.
Foto: Reuters
Lagerfeldov lego pristop k letošnji novi modi je očiten tudi na drugi, cvetlični strani. Krila in životci so to sezono polni umetnih rož, kar se zlasti pozna na polnejšem volumnu, vendar je za urbano realnost nekoliko nepraktično. V Lagerfeldove velike rože se kaže zaviti zgolj za posebne priložnosti, kot so poročna slavja in drugi fini dogodki s pridihom romantike, medtem ko utegne biti v vsakdanjem urbanem življenju bolj prepričljiva kraljeva bojevniška zgodba.
S širšimi cvetličnimi proporci oziroma planjavami rož se Lagerfeld nagiba v smer, ki jo je v preteklosti določala krinolina, kar doslej ni bil Lagerfeldov slog, mu je pa seveda blizu, saj velja za cenjenega poznavalca rokokoja v zgodovini umetnosti. Znan je tudi po tem, da rad kupuje in prenavlja stare hiše. Umetnost ga navdihuje, je reden gost muzejev in galerij, kjer najde številne vzorce za svoje najnovejše stvaritve, ki jih je treba zgolj prilagoditi današnjemu času in potrebam.
Foto: AP
»Njegova največja prednost je, da je pri poslu z mislimi vedno v sedanjosti in si nikoli ne dovoli, da bi drugi začutili, da je za časom,« opisuje Lagerfeldovo poslovno strategijo modni direktor Vanity Faira Michael Roberts. »Grem v Colette in pokupim vse novosti, nove glasbene revije, poslušam novo glasbo ... Rad imam informacije. Edina stvar, ki se je ne bom nikoli naveličal, je učenje,« pravi modni guru s čisto belimi lasmi. Usmerjenost v sedanjost pa zahteva pomanjkanje sentimentalnosti. Vsake toliko se znebi umetniških del, objektov, prostorov in ljudi, ki so ga nekoč navdihovali in jih je imel rad.
Moda je sicer izrazito romantična kategorija, vendar mora biti prilagojena sodobnemu času, delovnemu dekletu, kot je to razumel zlasti francoski kreator Pierre Cardin, ki je kreiral oblekice z zavedanjem, da bodo moral dame v njih voziti avto.
Tudi Karl je že v šestdesetih letih preteklega stoletja spoznal, da prihodnost mode ni le »visoka«, temveč je treba imeti pred očmi vse modne razrede, še posebej pa konfekcijo, ker predstavlja večinski modni okus. Sam je rekel, da moda, ki ne doseže ulic, ni moda.
Foto: Reuters
Od devetdesetih let 20. stoletja je, razen za prestižne modne znamke, oblačila oblikoval tudi za konfekcijsko proizvodnjo.
Leta 2004 je bil prvi znani modni oblikovalec, ki je oblikoval ekskluzivno kolekcijo oblačil za švedsko nizkocenovno verigo oblačil H&M, kar je kasneje postala uveljavljena modna praksa. Razstava bo odprta do 13. septembra.
