Tiskane izdaje
Do konca osemdesetih, ko je »pravila igre« spremenil Michael Jordan, so kratke hlače športnih dresov razkrivale dobršen del stegen. Jordan pa je ugotovil, da pod hlačami dresa moštva Chicago Bulls, za katerega je igral, nima dovolj prostora še za hlače matične univerze v Severni Karolini, poleg tega si je, ko je bil med tekmami utrujen, hlače vedno potiskal navzdol, in prav lahko bi se zgodilo, da bi si jih povlekel pod pas.
Zato se je povezal s podjetjem Champion, ki je tedaj oblačilo Chicago Bullse, in jih prosil, naj mu izdelajo daljše in ohlapnejše kratke hlače. »Takšne so se zdele bolj naravne in udobne. Počutje v njih je bilo super,« je Jordan tedaj komentiral stilsko preobrazbo. V sezoni 1989/90 je bil edini s podaljšanimi kratkimi hlačami, nato je za nov par zaprosil soigralec Scottie Pippen. »Novost se je razširila kot požar. Podaljšanje košarkarskih hlač so zahtevali tudi menedžerji drugih moštev v ligi NBA,« piše športni novinar Shaun Powell.
Sprememb v košarkarski »visoki« modi je bilo veliko – spomnimo se »allstark«, dokolenk z večbarvnimi pasovi, afriških kitk ter trakov za lase in zapestje, ti so se celo vrnili, in zdaj že prepovedanih zlatih verig okoli vratu –, vendar so se najdlje obdržale prav podaljšane kratke hlače. Noben košarkar si še ni zaželel, da bi zopet raje zaigral v krajših, zadnji upornik je bil NBA-jevec John Stockton. Danes niso več tako široke kot v osemdesetih, a so še vedno zelo prostorne. Skrčile pa so se majice. Te so postale tudi lažje kot nekoč, so iz zračnih materialov in imajo ožje odprtine rokavov.
So pa bile oprijete kratke hlače v sedemdesetih letih zelo popularne v tenisu. Najkrajše in najožje je imel John McEnroe – je bilo žuljenje v mednožje razlog za njegovo vročekrvnost? Dolgolasi Šved Björn Borg je imel malenkost širše, a so bile prav tako snežno bele. Kdo ve, ali je naključje, da je gospod ob koncu kariere uspešno zagnal blagovno znamko spodnjega perila, katere temeljni kos so oprijete bokserice. Tekači – razen tisti na kratke proge – se od kratkih hlač še danes ne morejo ločiti. Guruja rekreativnega fitnesa in teka Jima Fixxa so na progi njegovega vsakodnevnega teka našli mrtvega samo v kratkih tekaških hlačkah. Eno od redkih podjetij, ki še vztrajajo pri oblikovanju zelo kratkih hlač, je Speedo.
V Ameriki so se kratke hlače prvič pojavile po prvi svetovni vojni na igriščih za golf, tenis in podobnih športnih prizoriščih za bogate, v Evropi pa v mondenih obmorskih letoviščih, kot je Azurna obala. Toda eno je bilo nositi kratke hlače pri športu ali na morju – iz bolj oddaljene in nedavne popkulturne zgodovine je veliko primerov seksi moških v oprijetih kopalkah, zlasti iz filmov o Jamesu Bondu –, drugo pa se je v njih sprehajati po mestu. V njih so jih pod vplivom kalifornijske deskarske in plažne kulture ponesla šestdeseta, vendar je John Travolta, ki je v Briljantini plesal v visoko navzgor potegnjenih belih kratkih hlačah, poskrbel, da se v mestih še nekaj časa niso uveljavile.
Naj si o moških v krilu vsak misli svoje, toda preden so ti oblekli hlače, so nosili kilte, toge in tunike, ki niso nič drugega kot različice krila oziroma obleke. Ti so tlakovali pot prvim kratkim hlačam, ki so se v Evropi pojavile konec 14. stoletja. Oprijete hlače, ki so se končevale pod koleni – danes bi jim rekli pumparice, v francoščini pa so jih imenovali culottes –, so nosili pripadniki aristokracije in buržoazije, medtem ko so delavci nosili dolge hlače. »Culottes so poudarile meča, ki so bila moški lepotni ideal po vzoru kipov iz grškega in rimskega obdobja,« piše avtor knjige Zgodovina moške mode Farid Chenoune.
Po francoski revoluciji so dolge hlače začeli nositi moški iz vseh družbenih slojev, kratke hlače pa so postale domena dečkov. Ti so v najzgodnejšem obdobju nosili dolge bele srajce, nekoliko pozneje krajše srajčice, sledile so kratke hlače, oprijete hlače, ki so prekrivale kolena, in nato dolge hlače, ki so pomenile prehod v moškost.
Sodobna različica kratkih hlač – vsaj tako navaja večina spletnih zgodovinskih beležk o kratkih hlačah – se je rodila okoli leta 1816 na otočju Bermuda, ki je postalo oporišče britanske mornarice. Ker so se vojaki nenehno pritoževali nad hudo vročino, je njihov vrh odločil, da se jim hlače uniform odrežejo nad koleni. Novo »modo« so začeli posnemati domačini, sčasoma tudi boemi in intelektualci, ki so na počitnice hodili v eksotične kraje. V kratkih hlačah je leta 1941 na Havajih poziral Ernest Hemingway.
