Tiskane izdaje
Grand cherokee, ki je na drugi strani velike luže pred tremi leti doživel konkretno oblikovno in mehansko posodobitev, se je iz evropske perspektive vedno zdel za odtenek preveč plastičen in opremsko skromen. Drugačen pogled prinaša prestižni overland.
Grand cherokee, ki je v primerjavi z nekdanjim modelom zunaj še bolj mogočen in mišičast, deluje v najbogatejši izvedbi overland vse prej kot skromno. Zdi se kot New York v adventnem času. Blešči se v krom odeta motorna maska, prav tako vratne kljuke in stranske okrasne letvice. Zraven dobiš še 20-palčna platišča z 265 milimetrov širokimi pnevmatikami in »po mafijsko« zatemnjena stekla.
Še bolj razkošna je notranjost. Zgornji del armaturne plošče prekriva usnje, sredinskega leseni vložki. Gromozanski volanski obroč ima leseno-usnjeno oblogo, pričakovano so usnjeni tudi sedeži – sprednja z gretjem in učinkovitim hlajenjem. Malce za časom ostaja le klasična parkirna zavora s stranskim nožnim pedalom. V času električnih zavornih pomagal pač ni zadnji hit mode. Ni pa staromoden avdio- in videosistem z desetimi zvočniki, 506-vatnim ojačevalnikom in doplačilnim strešnim LCD
-zaslonom za zadaj sedeče. Pa tudi drugače se težko nad čim pritožuješ.
Čisto evropski je trilitrski dizelski šestvaljnik s 177 kW (241 KM) in Mercedes-Benzovim pečatom. Motor, ki je zamenjal prejšnjega, za približno deset odstotkov šibkejšega, vžiga brez drame in vibracij. Zdi se kot bencinec – le da ima več navora. Z njegovimi 550 Nm pri 1800 vrtljajih je prehitevanje in pospeševanje nezahtevno. Grand cherokee se premika elegantno kot limuzine – vse do končnih 202 km/h.
Šum vetra doseže le sobno jakost. Salonski je celo petstopenjski samodejni menjalnik, ki mu v primerjavi z bližnjo konkurenco sicer manjka kakšna prestava. Ni pa nikoli sunkovit. Večji davek jemlje cherokeejeva 2,4-tonska masa pri porabi. Na dobrih deset litrov je kar treba računati. Vse drugo so pobožne želje, z obljubljenimi 8,3 litra na sto kilometrov vred.
Vse prej kot neroda je jenki med priganjanjem. Ponaša se z zračnim in višinsko nastavljivim podvozjem, elektronskim uravnavanjem blaženja, volanskim mehanizmom z variabilnim delovanjem in možnostjo izbire med petimi načini delovanja podvozja in pogona.
Karoserijsko nagibanje je skoraj neobčutno, usmerjanje pa preprosto in lahkotno. Občutek suverenosti dopolnjuje štirikolesni pogon quadra-drive II z različnimi prenosi moči. V normalnih voznih razmerah deli moč med prednjo in zadnjo premo v razmerju 40/60, v športnem programu pa 20/80. Drugače je na terenu, kjer s polovično delitvijo moči, elektronsko delno zaporo zadnjega diferenciala in povečano karoserijsko oddaljenostjo zlahka prebredeš takšne in drugačne grape, za težje izzive pač vključiš še reduktor.
Je pa jasno, overland je namenjen predvsem mestnemu razkazovanju, kjer se kosa z bolj dovršenima in hkrati dražjima nemškima tekmecema.
