Palma de Mallorca – V priljubljenem balearskem pristanišču, ki ga vsako leto obišče na milijone turistov, se je na zidovih velikih starih hiš pojavila nova vrsta grafitov z napisom »Turisti, pojdite domov!«.
Za zdaj sicer tako protestirajo manjše skupine ljudi, vendar s svojim delovanjem kljub vsemu jasno opozarjajo na težave, s katerimi se zaradi nenehnega povečevanja števila turistov srečujejo tako v Palma de Mallorci kot drugod po Španiji. Turisti, ki so v tej državi eno glavnih gibal uspešne gospodarske rasti, namreč vse bolj motijo vsakdanje življenje domačinov in postajajo veliko breme za različne storitvene dejavnosti, od prometa do preskrbe z vodo.
»Radi bi nas spremenili v tematski park«
Toda Španija, v kateri prinaša turizem kar 12 odstotkov gospodarskega donosa in zagotavlja 16 odstotkov delovnih mest, si težko privošči takšen protiudarec. Na tukajšnjih plažah, ki so med turisti od nekdaj izredno priljubljene, so lani našteli rekordno število obiskovalcev, kajti ljudje se vse bolj izogibajo območjem, kjer je tako ali drugače ogrožena varnost, kar še posebej velja za Tunizijo, Egipt in Turčijo. Povečan turistični naval je pripomogel k temu, da si je Španija opomogla po recesiji, poleg tega se je precej zmanjšala brezposelnost. Pa vendar ima za številne Špance tudi slabe plati. »Radi bi nas spremenili v tematski park, katerega vrata se ponoči zaprejo, ker v njem nihče ne stanuje,« pravi Luis Clar, ki vodi eno takšnih protestnih skupin v soseski La Seu v Palma de Mallorci, soseski, ki je sicer znana po vrsti turističnih zanimivosti.
Mestni svet je prebivalcem nedavno prepovedal parkirati ob katedrali, saj naj bi avtomobili na sprehajališču ob morski obali kazili podobo kraja. Zaradi izgube tega parkirišča je bilo veliko stanovalcev prisiljenih puščati svoja vozila daleč stran ali pa se sprijazniti s tem, da morajo med iskanjem parkirnega prostora ure in ure krožiti po ulicah, ki so v glavnem vse zelo strme in pogosto polne turistov. Kot je povedal Clar, sta se zaradi tega njegova soseda že odselila iz soseske.
Rekordno na Balearskih otokih
Na Balearskih otokih je skorajda tretjina delovnih mest odvisna od turizma, ta prinaša skoraj polovico gospodarskega donosa, kar je več kot kjerkoli drugje v Španiji. Območno gospodarstvo si je komajda dobro opomoglo po krizi, ki jo je povzročila pet let trajajoča recesija, zdaj pa se zaradi povečanega števila turistov med tukajšnjimi ljudmi vse bolj širi nezadovoljstvo. Na Ibizi, ki jo pogosto prizadene suša, so se občutno zmanjšale zaloge vode, na Menorci, ki velja za kmetijsko območje, pa se bojijo, da utegnejo velike množice ljudi ogroziti naravne lepote otoka. Avgusta lani se je število ljudi na Balearskih otokih skorajda dvakratno povečalo, in to do rekordnega števila: dva milijona. Po podatkih, zbranih marca letos, se je število obiskovalcev v primerjavi z lanskim marcem povečalo kar za 50 odstotkov, pri čemer je še posebej narasel delež britanskih turistov. Letos so vse ponudbe all inclusive za glavne poletne mesece že nekaj časa razprodane.
Prebivalci Palme dobro vedo, kdaj se je mestnemu središču bolje izogniti. To velja za dneve, ko velike ladje za križarjenje pripeljejo v pristanišče na tisoče turistov, ki nato preplavijo mesto.
V Barceloni ogorčeni nad vinjenimi turisti
Podobni pomisleki so pred dvema letoma pripeljali do ogorčenih protestov v Barceloni, kjer so se stanovalci obalnih četrti zbrali in povzdignili glas zaradi neznosnega divjanja vinjenih turistov. Protesti so potekali prav v času, ko je v mestu najbolj cvetel posel z oddajanjem turističnih apartmajev. Gaspar Alomar, ki začasno dela v knjigarni v eni od zgodovinskih četrti Palme, meni, da je nedavni val grafitov, naperjenih proti prihodu turistov, v tem mestu končno sprožil razpravo o tem, ali si občani sploh želijo takšno vrsto gospodarske rasti. »Naši viri so omejeni, zato je, razumljivo, treba določiti, koliko ljudi lahko dodatno pride v naše kraje,« pravi 30-letni Alomar. »Če bomo celotno gospodarstvo gradili samo na turizmu, bomo v primeru, da se bo trend spremenil, čez noč ostali brez vsega. Dolgoročno to gotovo ne zagotavlja trajnostnega razvoja.«
Uvedba turistične takse: za in proti
Območne oblasti se ponekod že nagibajo k temu, da bi, če turizma že ne bi omejile, vsaj poskrbele za ustrezen nadzor. Prihodnje leto nameravajo na Formenteri, najmanjšem od štirih glavnih Balearskih otokov, uvesti posebno takso za vozila, s katerimi se pripeljejo turisti, hkrati pa naj bi omejili število turističnih zmogljivosti, je povedal območni minister za turizem Niel Barcelo.
Julija namerava levo usmerjena vlada uvesti turistično takso, in sicer dva evra na noč, kar pa je povzročilo hudo razburjenje med potovalnimi agencijami in lastniki hotelov. »Že zdaj dovolj dobro živimo od turizma, zato od gostov ne bi smeli zahtevati še tovrstnih dodatkov,« meni Monica Garcia, ki dela v manjšem gostišču v središču Palme. Združenje hotelirjev je opozorilo, da lahko uvedba takšnih taks dolgoročno pripelje do zmanjšanja prihodkov, in tudi sicer so zgroženi nad slehernim poskusom omejevanja turizma, saj bi to močno prizadelo vse, ki so odvisni od te panoge, od taksistov do prodajalcev spominkov.
Barcelo se zato zavzema predvsem za izpopolnitev pravil in boljše načrtovanje. Morali bi se potruditi in pritegniti več turistov zunaj glavne turistične sezone, hkrati pa se bolje organizirati ob prihodu velikih ladij, ko se hkrati izkrca velikansko število ljudi. S turistično takso naj bi zbrali od 50 do 70 milijonov evrov na leto, ta denar pa nato v glavnem namenili za okoljevarstvene projekte. »Turistični sektor se mora med prvimi zavzeti za preprečevanje akcij, s katerimi bi poskušali posamezniki odvrniti goste iz tujine,« pravi Barcelo. »Želimo si še naprej živeti od turizma, ob tem pa se moramo potruditi, da bomo to panogo na enaki stopnji vzdrževali vsaj še 30 ali 40 let.«
Tiskane izdaje
