Tiskane izdaje
Zaradi glavobola trpi vse več otrok in mladostnikov. Študije, ki so jih opravili v 70. letih, so pokazale, da spada v to skupino 14 odstotkov prebivalstva v tem starostnem obdobju. To pomeni, da je imela kar sedmina prebivalcev, mlajših od 18 let, v šestih mesecih pred tedanjimi raziskavami vsaj en hud glavobol.
»Danes ima takšno izkušnjo za seboj že vsak drugi mladostnik,« poudarja prof. dr. Çiçek Wöber-Bingöl, ki je leta 1991 ustanovila Ambulanto za glavobol dunajske Univerzitetne klinike za otroško in mladinsko psihiatrijo, ki jo tudi vodi. Kot pravi, v svoji ambulanti iz leta v leto zdravi več mladih bolnikov, ki jih muči migrena.
Že vsak drugi mladostnik
»Med otroki in mladostniki, starimi od 11 do 18 let, trenutno trpi za migreno sedem odstotkov dečkov in 12 odstotkov deklic. Pri okoli 50 odstotkih dečkov migrena mine po puberteti, pri deklicah pa se pri približno 70 odstotkih nadaljuje tudi po puberteti.«
Po besedah prof. dr. Çiçek Wöber-Bingöl znanstveno še vedno ni pojasnjeno, zakaj se povečuje število mladih bolnikov. »Nimamo trdnega dognanja o tem, zakaj za glavobolom vse pogosteje trpijo mladi ljudje. Lahko zgolj domnevamo, da je eden od krivcev zdajšnji življenjski slog.« Naglica in zahteve, ki jih pred otroke postavlja življenjski vsakdan, pri tem prav gotovo odigrajo določeno vlogo, poudarja profesorica. »Če zjutraj zbudite otroka in ga prisilite, da se v pol ure obleče, pozajtrkuje in odide v šolo, je to podobno, kot če bi jaz poskusila svoj avto v desetih sekundah pognati na hitrost 200 kilometrov na uro – pa nimam ne porscheja ne ferrarija niti maseratija.«
Nista kriva čokolada in sir
Medicina napreduje; nova so spoznanja tudi pri iskanju vzrokov za glavobol. Eno izmed teh spoznanj bo zagotovo razveselilo sladokusce. »Po enem od prepričanj lahko živila, kot sta čokolada ali sir, sprožijo napade migrene. V resnici pa je dokazano, da diete pri zdravljenju migrene niso uspešne. Strogih diet ne priporočamo, ker lahko povzročijo motnje v rasti in druge zdravstvene probleme,« pravi sogovornica.
Pri tem pa poudari, da so dokazani krivci za nastanek migrene v resnici spremembe v ritmu spanja in budnega stanja, nezadostno vnašanje tekočine v organizem, prestavljanje ali ukinjanje obrokov, stres v šoli, spori v domačem okolju, strahovi … Glavobol lahko sproži tudi slab uspeh, najsi bo to pri branju, pisanju, računanju ali pri drugih šolskih nalogah. »Vsako dobro zdravljenje se začne s prepoznavanjem dejavnikov, ki sprožijo glavobol, in s tem, da se bolniku in njegovim staršem pojasni, kateri so ti dejavniki,« poudarja dr. Wöber-Bingöl. »Ključna strategija je: treba je poznati in spoštovati lastne meje, nato pa tem mejam prilagoditi svoj življenjski slog. Zdravila je treba jemati zelo varčno oziroma samo v primerih, ko ne pomaga nič drugega.«
Da bi ustavili napad migrene, morajo starši najprej poskrbeti za to, da otroka zaščitijo pred škodljivimi dražljaji in ustvarijo sproščeno vzdušje. Pri majhnih otrocih pomaga že nekaj ur spanja. Otrok, ki ga muči glavobol, naj gre zvečer bolj zgodaj v posteljo. »Če napad migrene sam po sebi mine v pol ure ali preneha po ležanju oziroma spanju, otroku ni treba jemati analgetikov. Pri bolečinah v glavi, ki jih povzroča napetost, pa pogosto pomagajo tehnike sproščanja,« pojasnjuje zdravnica.
Zdravilo do dvakrat na teden
Če se kljub vsemu pokaže, da mora kateri od malih bolnikov občasno jemati zdravila proti bolečinam, mu je treba analgetike dati čim prej in v točno predpisanem odmerku, ki je prilagojen njegovi starosti. Dr. Çiçek Wöber-Bingöl poudarja, da lahko otrok farmakološka sredstva proti glavobolu jemlje največ dvakrat na teden.
»Starši morajo otroke podučiti, da je treba z zdravili ravnati zelo previdno. Bolje je, če jih seznanijo z drugimi načini, ki pomagajo izogniti se bolečini ali jo vsaj ublažiti – na primer s tem, da je koristno narediti odmor, pravočasno oditi v posteljo in redno vstajati ob določeni uri –, vključno s tem, kako zelo pomembno je redno jesti in piti.«
Ne en, trije pacienti
»Kadar ima migreno otrok, imamo zdravniki opravka ne le z enim bolnikom, ampak praviloma s tremi – z otrokom in njegovimi starši, njihovimi strahovi in vprašanji,« opozarja sogovornica, ki je tudi predsednica stalnega komiteja za otroke in mladostnike v Svetovnem društvu za boj proti glavobolu. »Številni starši so zelo zaskrbljeni – in to upravičeno –, če se začne otrok pogosteje pritoževati, da ga boli glava. Starši se bojijo, da gre za kakšno resno vnetje ali celo tumor,« dodaja.
Kljub možnostim sodobne medicine, po katerih je mogoče brez posledic – z magnetnoresonančno tomografijo – videti, kaj se dogaja v glavi bolnika in tako odpraviti prvotne strahove, je na prvem mestu še vedno pogovor zdravnika z bolnikom, ki mora izvedeti vse podrobnosti o svoji bolezni. V ta pogovor so vključeni tudi starši mladoletnega bolnika.
Boljši pretiran kot
Starši naj zato nikar ne oklevajo in naj vsekakor poiščejo zdravniško pomoč v primerih, kadar je glavobol že prvič zelo močan, kadar se pojavi ponoči, kadar se bolečina pojavi v točno določenem delu glave in kadar postaja bolečina vse močnejša, poudarja zdravnica. Poleg tega je treba zdravniško pomoč poiskati tudi v primerih, kadar se bolečina spreminja, kadar se pojavijo močni ali nenavadni spremljajoči simptomi in kadar se bolečina – kljub jemanju običajnih zdravil – ne umiri.
»Ti simptomi lahko opozarjajo na virusno infekcijo. Zelo redko se zgodi, da gre za bakterijski meningitis ali za tumor na možganih. Toda bolje se je odzvati pretirano previdno kot pa spregledati kaj usodnega,« je prepričana prof. dr. Çiçek Wöber-Bingöl.
