Sivka ne deluje na vsakogar pomirjevalno

Uporabo eteričnih olj najpogosteje povezujemo z učinki na zdravje ljudi, vendar jim ne smemo pripisovati nadnaravne moči, še zlasti ne pri obolenjih, ki zahtevajo resno zdravstveno obravnavo.

Objavljeno
16. februar 2016 16.58
Saša Bojc
Saša Bojc

Eterična olja niso rešitev za vse težave, so pa dobra pomoč in so se pokazala za blagodejna pri težavah z dihali in kožo, pri premagovanju stresa, depresije oziroma izboljšanju razpoloženja in pozornosti.

 

Stekleničke z eteričnimi olji so preplavile tudi slovenski trg, vendar je kljub splošnemu navdušenju znanje o njih zelo pomanjkljivo, informacije pa pogosto zavajajoče, opaža biologinja dr. Petra Ratajc, ki je doktorirala s področja vrednotenja kakovosti rastlinskih drog in velik del raziskav posvetila prav eteričnim oljem. Pred nedavnim je po tem predavala tudi v Botaničnem vrtu v Ljubljani.

Eterična olja, kot jih poznamo, v rastlinah ne obstajajo. Tam se tvorijo hlapne kompleksne aromatične spojine, ki jih delimo na terpenoide in fenilpropanoide. Tvori jih približno tri tisoč rastlin, in sicer za obrambo pred škodljivci in tudi za komunikacijo z okoljem. »Ker se rastline ne morejo premikati ali pobegniti, kot to lahko storijo živali, še ne pomeni, da so pasivne. S temi hlapnimi aromatičnimi spojinami se zaščitijo tako pred mikroorganizmi, glivami, bakterijami in virusi kot tudi pred rastlinojedimi škodljivci. Druga pomembna funkcija tvorjenja teh spojin je, da z njimi privabljajo opraševalce cvetov pa tudi prenašalce plodov, v povezavi z drugimi mehanizmi svojega delovanja pa se tako zaščitijo tudi pred premočnim sončnim sevanjem, izgubo vode in podobnim,« raziskovalka pojasnjuje primarne funkcije teh spojin v rastlinah in zavrača tudi največkrat navajane, a povsem napačne trditve proizvajalcev, da so eterična olja kri rastline, prenašalci hranil ali kisika. Z njimi poskušajo podpreti kvazistrokovne trditve o učinkovanju eteričnih olj na zdravje ljudi, a če bi bilo to res, poudarja Petra Ratajc, rastline, ki teh spojin ne tvorijo, ne bi preživele.

Približno tristo rastlin

Desetino oziroma okoli tristo vrst rastlin, ki tvorijo hlapne aromatične spojine, izkorišča tudi človek. Eterična olja pridobivamo iz različnih delov rastlin od cvetov, listov, semen in plodov do lesa, korenin in celo smol, vendar so količine pridobljenega olja zelo majhne – v povprečju med enim in dvema odstotkoma. Pri mnogih je delež še veliko manjši. Za en kilogram, denimo, rožnega olja je potrebnih štiri tone venčnih listov damaščanske vrtnice, kar je tudi vzrok, da je to eterično olje tako zelo cenjeno in ponarejano. Cene za en gram se pri 30 evrih šele začnejo.

Vsebnost aromatičnih spojin se pri večini rastlin spreminja skozi letne čase, po dnevih in tudi urah. Verjetno največ raziskav o dnevnem spreminjanju vsebnosti in sestave eteričnega olja je narejenih prav pri damaščanski vrtnici. Največja vsebnost, pa še ta je zelo pičla, je med 4. in 6. uro zjutraj – okoli 0,04 odstotka, najmanj pa jih premore okoli 14. ure, zato rožne liste nabirajo ponoči in zatem nemudoma pohitijo v destilarne, omeni raziskovalka, ki je obiskala Inštitut za vrtnice in aromatične rastline v Kazanlaku v Bolgariji. Toda kakovost eteričnega olja ni odvisna le od rastline same, njene razvojne faze oziroma starosti, sezone ali ure v dnevu, temveč tudi od vseh drugih faz; od postopka pridobivanja eteričnega olja (destilacije ali mehanskega stiskanja) do transporta in nazadnje hranjenja v trgovini in doma. Kot opominja Petra Ratajc, stekleničke z eteričnim oljem ne smemo hraniti na vlažnih, toplih in osončenih mestih. »Pazimo tudi, da jih ne odpiramo in zračimo po nepotrebnem, saj s tem izgubljamo velik delež učinkovin. Eterična olja citrusov in iglavcev hranimo v hladilniku, drugih pa praviloma ni treba, čeprav hladilnik podaljša njihov rok uporabnosti,« našteje nekaj koristnih nasvetov.

Čeprav vlada splošno prepričanje, da se eterična olja večinoma uporabljajo za aromaterapijo, torej terapijo z njihovo inhalacijo ali nanašanjem na kožo, se v ta namen porabi le okoli 17 odstotkov vse njihove proizvodnje na svetu. S pridom jih uporabljajo tudi v industriji arom in dišav, prehranski industriji, farmaciji in agronomiji, zaradi česar so veliko raziskovana (še najmanj ali zelo slabo z aromaterapevtskega vidika), v središču zanimanja pa so vse bolj tudi hidrolati – stranski produkti destilacije. »Ko po koncu destilacije odlijejo eterično olje, ostane velika količina hidrolata, torej vode, v kateri so poleg majhnega deleža eteričnega olja tudi številne koristne vodotopne spojine. Hidrolat timijana, denimo, v katerem je zelo majhna koncentracija teh snovi, se je pokazal za zelo učinkovit naravni fungicid za citruse, saj jih je v nekem poskusu pred plesnijo varoval približno tri tedne. Hidrolate raziskujejo tudi kot potencialne protibakterijske, protiglivne in insekticidne izdelke, največkrat pa jih uporabljajo kot sestavino v kozmetičnih izdelkih namesto vode. Toda hidrolati so tudi idealno gojišče za mikroorganizme, zato jih po besedah Petre Ratajc kaže kupovati le pri preverjenih proizvajalcih. Med možnimi načini uporabe omeni tudi uživanje, kakor predpisujejo običajno tritedenske kure, pa tudi pripravo slaščic; rožna voda je ena od sestavin baklave. Vendar je treba vedeti, da hidrolat ni enak rožni vodi, ki jo prodajajo na tržnicah na vzhodu in ki je po navadi mešanica nekaj kapljic olja in veliko vode, še doda.

Obnašajo se po svoje

 

Eterična olja so lahko mešanica tudi do tristo različnih spojin, ki se potem, ko jih zaužijemo, nanesemo na kožo ali jih vdihavamo, obnašajo povsem po svoje. Zato je zlasti predpisovanje notranje uporabe treba prepustiti strokovnjakom, ki dovolj dobro poznajo tako človeško telo kot eterična olja, saj se pogosto pozablja, da snovi, ki jih zaužijemo, iz prebavnega trakta potujejo v jetra, potem pa (spremenjene) v krvni obtok in po telesu oziroma se izločijo skozi ledvice.

Po besedah dr. Petre Ratajc je najbolj učinkovita in najbolj varna uporaba eteričnih olj inhalacija, saj v krvni obtok pride okoli 60 odstotkov učinkovin, medtem ko jih s kožnim nanosom pride manj kot deset odstotkov. »Pri uporabi eteričnih olj je treba upoštevati tudi subjektivno dojemanje vonja. Čeprav sivka deluje pomirjevalno, na tistega, ki mu njen vonj ni všeč, ne bo tako delovala.« Raziskave so pokazale, da se kot velik dejavnik kaže predvsem pričakovanje. »Eterično olje sivke je delovalo bolj pomirjevalno, če so bile testne osebe prepričane, da deluje pomirjevalno, in v drugi skupini bolj poživljajoče, ko so testne osebe pričakovale poživljajoč učinek. Dobljeni rezultati niso bili posledica delovanja učinkovin, temveč pričakovanja testirancev,« pojasni Petra Ratajc in doda, da je zato zlasti pri terapijah vselej treba upoštevati čustva, ki jih človek goji do nekega vonja.

Za ponazoritev zavajanja glede učinkovanja eteričnih olj navaja melisino eterično olje, ki ga razglašajo za uspešno učinkovino proti herpesu. Iz melise je mogoče pridobiti zelo malo eteričnega olja, običajno le 0,05 odstotka, zaradi česar je zelo drago in pogosto ponarejano. Ko je proučila klinično raziskavo, s katero razglašajo učinkovito delovanje melisinega olja proti herpesu, je ugotovila, da v njej sploh ni bilo uporabljeno eterično olje, ampak zelo koncentriran vodni izvleček (70 : 1). Najpomembnejša spojina s protivirusnim delovanjem izvlečka melise je rožmarinska kislina, ki pa je v eteričnem olju melise ni. Zato je za zdravljenje herpesa bolje narediti melisino tinkturo, to je njen alkoholni izvleček. Drugi primer je ingver, ki naj bi pomagal pri krčih v prebavilih, proti kašlju, za izločanje žolča, znižanje krvnega tlaka ... »V svežem ingverju so hlapne in ostre snovi, v eteričnem olju pa ostrih snovi ni, in prav te učinkujejo proti vsem naštetim težavam. Zato je, če imate, denimo, krče, bolje, da si skuhate ingverjev čaj ali pripravite tinkturo in jo uporabljajte po kapljicah. Tako je tudi manj možnosti, da se predozirate,« opomni.

Komu zaupati?

Kako prepoznati kakovostno eterično olje in komu zaupati? »Začnite s preverjenimi ponudniki, kakršni so, denimo, Florihana, Primavera, Oshadhi ali Pranarom, a poskusite tudi druge in tako trenirajte svoj voh. Včasih je dobro tudi kaj pustiti, da se pokvari, saj potem veš, kako kakšna stvar ne sme dišati. Če kupujete od enega ponudnika in je vonj ves čas isti, to ni dober znak, saj pomeni, da jih najbrž umetno izboljšujejo. Rastline so spremenljive, in zato različne nianse nakazujejo pristnost izdelka, čeprav te drugačna vsebina ali vonj utegne razočarati. Sicer pa morajo biti eterična olja shranjena v temni steklenički, na njih naj pišejo tudi njihovo latinsko ime, poreklo, način pridobivanja, iz katerega dela rastline so ...« našteje stvari, na katere je dobro biti pozoren. Opomni tudi, da je pri eteričnih oljih citrusov, ki jih pridobivajo s hladnim stiskanjem z lupino, priporočljivo izbrati tiste ekološkega porekla, enako pri kamiličnem, saj kamilice zaradi uši pogosto škropijo z insekticidi. Sicer pa se nad eteričnimi olji na trgu ne izvaja nadzor, in tudi če kupec pri prodajalcu pridobi podrobnejši analizni list, je ta zanj neuporaben, če z njega ne zna razbrati podatkov.