Z druženjem in pogovorom do več zdravja

Da pri obvladovanju kroničnih bolezni ni dovolj le zdravstvo, ampak je pri tem pametno poseči še na drugo, socialno področje, dokazuje tudi pilotni projekt Inštituta Antona Trstenjaka, v katerem so sodelovali bolniki s povišanim krvnim tlakom iz treh zelo različnih okolij.

V Loškem Potoku so se pred kratkim zbrali udeleženci skupin, ki so sodelovale v projektu z naslovom Potencial socialnega gradienta za zmanjšanje neenakosti v zdravju starejših. Projekt so pripravili na Inštitutu Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, kjer se zavedajo, da je mogoče socialni gradient – to so ponavadi nepravične razlike, ki so jim na področju zdravja izpostavljeni ljudje iz različnih družbenih okolij – uporabiti v pozitivnem smislu. Da je torej znanje o tem, kako živeti bolj zdravo, mogoče uporabiti za zmanjševanje razlik v zdravju.

Velik potencial znanja

Današnji bolniki so bistveno drugačni – so veliko bolj izobraženi, bolj razgledani, bolj mobilni, bolj kritični do okolice in bolj zahtevni v odnosu do zdravstva kakor bolniki nekoč, pravi vodja projekta, nekdanji zdravstveni minister dr. Božidar Voljč. Po njegovem prepričanju je današnje znanje o boleznih med ljudmi največje in najbolj razširjeno v zgodovini.

To dejstvo pa je izjemen potencial, ki ga je treba izkoristiti. Postavlja se namreč vprašanje, ali je mogoče te izkušnje in znanja uporabiti tako, da si ljudje med seboj pomagajo. Da tisti, ki imajo tega znanja več, določene dobre navade prenesejo na druge in da starejši ljudje zaradi novih informacij spremenijo svoje navade.

To je bilo tudi izhodišče pilotnega projekta, v katerega so vključili tri skupine iz različnih okolij: iz podeželskega Loškega Potoka, mestnega Maribora in velemestnega Beograda. V obeh slovenskih skupinah je bilo po 14 ljudi, v beograjski pa jih je bilo na začetku 12 in potem deset.

Pozitiven vpliv – brez zdravil

V skupinah, v katerih so sodelovali tudi mentorji, so govorili o različnih temah. Tudi o svoji kronični bolezni, ki ponavadi ni primerna tema niti za pogovor z najbližjimi. »Bili smo skupina, ki se je pogovarjala o stvareh, ki se jih pred drugimi sramujemo. O bolezni,« je povedala ena od mariborskih udeleženk. Ti pogovori so bili posameznikom v pomoč, tudi v takem okolju, kot je Loški Potok, kjer se ljudje med seboj dobro poznajo, je povedala ena od udeleženk, ki se ji je po teh pogovorih celo znižal krvni tlak. Udeleženec iz Maribora je bil v pripovedi o dobrih rezultatih tovrstnih srečevanj še bolj konkreten: »V tem času se mi je odmerek zdravil zmanjšal za polovico!«

Celovito poročilo o projektu še ni pripravljeno, jasno pa je, da se je v njem nedvoumno potrdil pomen povezave med zdravstvom in socialnim vidikom. Zdravstvu na določeni točki zmanjka moči, pravi Ksenija Ramovš, direktorica Inštituta Antona Trstenjaka, zato je po njenem prepričanju treba zapolniti prostor, ki je na voljo za druge dejavnike, ko na posameznika, denimo, lahko izjemno pozitivno vpliva skupina.

Premik v načinu življenja

Projekt je namreč pokazal, da so starejši bolniki s kroničnimi boleznimi zaradi novih informacij in izkušenj pripravljeni izmenjati svoja stališča in navade z drugimi. Konkretno to pomeni, da po sodelovanju v tem projektu udeleženci zdaj pijejo več vode, jedo manj mesa, hrani dodajajo manj soli, se več gibljejo ali pa so se sploh začeli sprehajati ali kolesariti.

Redna srečanja udeležencev – dobivali so se tri mesece, vsak teden – so pozitivno vplivala na njihovo zdravje in življenjski slog. Druga spodbudna ugotovitev tega projekta pa je, da so bili starejši ljudje pripravljeni sodelovati v skupini – ne glede na izobrazbo in poklic, ki so ga opravljali v življenju. »Starost je torej primeren čas za zmanjševanje razlik v socialni hirearhiji,« meni dr. Voljč. Poleg tega so udeleženci projekta, ki so se skupinam priključili na pobudo zdravnika, pokazali povezanost in razumevanje; srečevati se želijo še naprej. »Če si sam, kot si v tej starosti, se je lepo družiti. In vse, o čemer smo govorili, je ostalo med nami,« pravi ena od udeleženk.

Za širitev programa

Namen pilotnega projekta je priprava konkretnega programa, ki bi ga bilo dobro razširiti. Ksenija Ramovš je nosilno idejo projekta že predstavila na dveh mednarodnih srečanjih in vzbudila kar nekaj pozornosti. Posledica je iskanje rešitev, ki so opredeljene tudi na deklarativni ravni – v sklopu projekta Starosti prijazna Evropa do leta 2020, na primer.

»V tem okviru je opredeljeno tudi inovativno partnerstvo za inovativno staranje – gre torej za nove, izvirne rešitve za starejše. In naš projekt je tak zametek dobre prakse z združevanjem zdravstva in socialnih veščin,« pravi Božidar Voljč. Končni sklepi tega leto in pol trajajočega projekta, ki so ga sofinancirali evropski program Progress, ministrstvo za zdravje ter ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, bodo znani septembra. Takrat bo znano tudi, kako bo ta uporabni projekt zaživel širše, v teoriji in praksi. In predvsem v pomoč starejšim ljudem.