V nadaljevanju preberite:
Ruska federacija je največja država na svetu, zato je koristno razčleniti skoraj vsak ekonomski ali demograski podatek, da bi bolje razumeli, kakšne razlike obstajajo znotraj Rusije. Zelo dobro jih pozna Natalija Zubarevič, ekonomska geografinja, ki je v svoji poglobljeni analizi razdelila Rusijo na štiri dele. Je tudi profesorica na geografski fakulteti Moskovske državne univerze Lomonosov. Pogovarjala sva se na dan prve obletnice vojne v Ukrajini.
- Trenutno za ljudi ni večjih ekonomskih težav. Kriza je zelo počasna in niti ni globoka. Ruska proizvodnja je padla za manj kot en odstotek, natančneje za 0,6 odstotka, zato ni težav z nezaposlenostjo. Rusko gospodarstvo ima deficit delovne sile, saj smo stara družba. Na trg delovne sile prihaja vse manj mladih, zdaj ima velike potrebe tudi vojaški kompleks, zgodila se je mobilizacija 300.000 ljudi … Ker je ogromna potreba po delovni sili, niti ni razloga, da bi protestirali. Ljudje imajo službo in plačo, za mnoge pa je vojna pomenila celo socialni dvig. V takšni družbi vsaj na podeželju ni razlogov za protestov.
- Skoraj vse civilne strukture so uničene. Resda smo imeli konec devetdesetih in naslednjih deset let precej civilnih iniciativ, toda praktično vse so ustavili; ali so jih posrkali pod državni nadzor ali pa so jih uničili. Takšna atomizirana družba nima možnosti, da najde alternativnega voditelja.
- Resda so mnogi po letu 2000 občutili spremembo na bolje, kar še posebno velja za ljudi z revnejših območij z nižjo izobrazbo, toda tem ljudem je težko razložiti, da je gospodarstvo takrat raslo predvsem zaradi višjih cen nafte. To globoko idejo, da prehod na bolje povezujejo samo z likom Putina, je v ljudeh skoraj nemogoče izkoreniniti, pa čeprav smo imeli v času Putina ogromno kriz.
- Ljudje so postali bolj pazljivi, saj so preživeli že več kriz. Prihranki se resda povečujejo, a zelo počasi. Druga značilnost je, da ljudje svoj denar pošiljajo na tuje. Z ruskih bančnih računov je šlo v tujino zares veliko denarja, zato se zmanjšuje potrošnja. Promet na drobno je bil lani nižji za sedem odstotkov, denimo spomladi, poleti in jeseni pa je bil padec celo za deset odstotkov, vendar se je stanje popravilo decembra, ko so ljudje več trošili za praznična darila.
- Na tujem je tudi od 10 do 15 odstotkov IT-strokovnjakov, ki sicer še vedno delajo za ruska podjetja na daljavo. Počakati moramo, kaj bo oblast storila z njimi. Jih bo skušala kaznovati ali bo ustvarila razmere za njihovo vrnitev? Če bo konec mobilizacije, se bo gotovo marsikdo od njih vrnil. Predvsem tisti, ki so trenutno v Gruziji, Armeniji, Kazahstanu … Toda ker se oblast še ni zjasnila, kaj bo z mobilizacijo, vsi ti ljudje ostajajo na tujem.
- Če uporabite kriterije prihodka, profesionalnega statusa in samoidentifikacije, potem je v Rusiji šest odstotkov srednjega razreda, v najboljšem primeru osem odstotkov. A če uporabite samo dva omenjena kriterija, potem srednji razred zajema od 18 do 20 odstotkov ruske populacije. Vendar vsaj polovica njih dela v državnem aparatu in je njihova plača vezana na državo. Formalno so zato v srednjem razredu, toda družbeno in politično so odvisni od države, zato so zelo pasivni.
