V nadaljevanju preberite:
Svojo sedmo pesniško zbirko je Barbara Korun imenovala Idioritmija (založba Zrakogled, 2021). Naslov je vzet iz cikla predavanj Rolanda Barthesa s konca sedemdesetih let 20. stoletja, označuje pa enkratno, osebno, singularno »umerjanje«, ki šele omogoča sobivanje. Kot pravi, je tako skladnost našla v svojem idioritmičnem toponimu – v sanjah, v njih vidi fino duševno kalibracijo, ki se – sebe – osvobaja za spontano, neovirano interakcijo s svetom.
Ko govori, ima – naslonjena z glavo na zid – skoraj ves čas zaprte oči. Na trenutke se mi zazdi, da k meni vstopa iz nekega drugega sveta in časa, sistema razmišljanja, ki nima v ničemer opravka z objestnim miselnim hitroprstništvom, v katerega kloaki se namakamo ta čas, čakajoč, kdo bo preglasil koga in do kod vse se bo dvignilo število tistih rdečih srčkov, modrih palcev, vzdignjenih navzgor, ali pač česa drugega.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Berite Delo prva dva meseca za skupaj samo 10,49€!
NAROČITE