V nadaljevanju preberite:

Ob podnebnih spremembah, naraščajoči družbeni neenakosti ali zdravstveno-varnostni situaciji je nepotrebna in preprosto nadležna, saj gre za poklicna vprašanja, ki bi jih morali biti sposobni urediti znotraj ministrstva in zbornic. Poleg tega delujemo v nasprotju s temeljnimi načeli kolegialnosti in medsebojnega spoštovanja strok, udeleženih pri gradnji. Naj bo vsaj delno opravičilo teksta dejstvo, da sta pomen arhitekture in vloga arhitektov s predlogom novele gradbenega zakona (GZ-1) dejansko postavljena pod vprašaj – in ko se arhitekti borimo za arhitekturo, se borimo za »stvari duha«, za skupno dobro, subtilnost in lepoto življenja, posledično tudi za prostor pod soncem za umetnosti, filozofijo, modo, tudi kulinariko, če hočete.

Za vse navidez težje oprijemljive stvari v življenju, ki pa jim prav epidemija, če nič drugega doslej, daje nov pomen. Ne nazadnje arhitekti edini strokovno opolnomočeni skrbimo za tisto (pri gradnji), kar fizik Mark Pleško v intervjuju (Sobotna priloga, 13. februar) posrečeno imenuje skladnost. Ta je očitno prisotna v fiziki in matematiki, arhitekture si brez nje ne moremo zamisliti, pomembna pa je verjetno pri večini človeških dejavnosti.