V nadaljevanju preberite:

»Italijanski volilni sistem ne dopušča oblikovanja trdnih in stabilnih vlad, ki bi lahko mandat privlekle do konca. Je namreč čudna zmes proporčnega sistema, apliciranega na bipolarizem, pri katerem sta pola sestavljena koalicijsko. V predvolilni kampanji koalicija igra združeno, tik po volitvah pa začne razpadati na posamezne delce, ki si pridržujejo pravico do tega, da zapustijo gnezdo. Če povzamem, gre za koalicijsko pretvarjanje, lažno edinost. To se danes v jasni luži kaže v odnosih med Melonijevo in Salvinijevo stranko: vsak dan odkrivamo nove razlike, čeprav se na glasovnici prečrta eno polje,« pravi Ernesto Galli della Loggia. 

Za Sobotno prilogo je odgovoril tudi na nalsednja vprašanja: Se mora levica nujno prilagajati navzdol, v retoriki in programih na slabše, če se želi kosati z desničarsko popularizacijo politike? Kam naj se zateče levičar, ki se ne počuti od nikogar zastopan? K papežu?