Neutemeljene in čudaške trditve, posmehljivi odzivi
Dr. Danilo Türk, nekdanji predsednik Slovenije in profesor mednarodnega prava na ljubljanski pravni fakulteti, o nekaterih elementih slovenske zunanje politike.
Odpri galerijo
Javne izjave predsednika slovenske vlade ob predsedniških volitvah v ZDA so sprožile val posmeha po svetu in osramotile Republiko Slovenijo. FOTO: Blaž Samec
Nekdanji predsednik Slovenije in profesor mednarodnega prava na ljubljanski pravni fakulteti dr. Danilo Türk je bil povabljen, naj s svojim razmišljanjem 3. decembra sodeluje na skupni seji dveh parlamentarnih odborov, ki se ukvarjata z zunanjo politiko. Ker se zaradi epidemije dogodkov osebno ne udeležuje, nagovor prek videopovezave pa menda ni bil možen, je poslance nagovoril s pisnim mnenjem o nekaterih elementih slovenske zunanje politike:
V svojem mnenju se želim osredotočiti na vprašanje ugleda in verodostojnosti Slovenije, ki sta resno prizadeta z javnimi komentarji predsednika vlade Republike Slovenije ob nedavnih volitvah v ZDA in z njegovim pismom predsedniku evropskega sveta.
Javne izjave predsednika slovenske vlade ob predsedniških volitvah v ZDA so sprožile val posmeha po svetu in osramotile Republiko Slovenijo. Posebno neprimerna je njegova trditev, da bi bil Joseph Biden »eden najšibkejših predsednikov v zgodovini«. Ta žaljiva trditev je ne samo popolnoma neresna in neprimerna, temveč predstavlja tudi svetovni unikum. Take izjave si ne privošči noben predsednik vlade ali kak drug visok predstavnik države, slovenski predsednik vlade pa je z njo osmešil in osramotil Republiko Slovenijo.
Številni kritični in posmehljivi odzivi v mednarodnih medijih, tudi tistih bolj konservativne usmeritve, to potrjujejo. Na ta način je prizadeta tudi verodostojnost predsednika vlade in – posredno – Republike Slovenije. Morebiti bi v prvih dneh po volitvah v ZDA predsednik vlade njen učinek nekoliko zmanjšal z javnim opravičilom, sedaj pa je za kaj takega že prepozno. Učinek je tu in bo trajal dolgo.
Seveda se je možno vprašati, ali so trditve, sporočene po twitterju, enako resne kot uradne izjave. Po mojih izkušnjah iz diplomacije in mednarodnih organizacij je odgovor naslednji: Vse izjave predsednika vlade ali šefa države, ne glede na medij, so enako resne. Neresno pa je trditi, da so twitterska sporočila predsednika vlade bolj zasebna. Niso – in to velja za predstavnike velikih in malih držav. Vtis, ki je nastal, bo dolgotrajen. V diplomatskih strukturah bo ostal v spominu še dolgo in bo obremenjeval Republiko Slovenijo. Seveda ni pričakovati kakšnih finančnih ali podobnih sankcij. Prizadet pa je ugled Republike Slovenije in zmanjšana je verodostojnost naše države.
V zvezi s tem je treba opozoriti, da imajo manjše države, med kakršne spada Slovenija, v tem pogledu razloge za posebno skrbnost. Slovenija s svojimi izjavami in dejanji ne more prizadejati velike škode in ima zato relativno večjo svobodo v preizkušanju različnih iniciativ in dajanju javnih izjav. Ravno zaradi tega pa mora to svobodo uporabljati razumno. Pri velikih državah, ki imajo odločilen vpliv, lahko s svojimi potezami in izjavami sproži začudenje in izgubo verodostojnosti. Ta učinek je globlji in dolgotrajnejši od vsega, kar izražajo mediji.
V kategorijo izjav predsednika vlade, ki so prizadele njegovo verodostojnost – s tem pa tudi verodostojnost Republike Slovenije, sodi tudi njegova trditev, izražena v pismu predsedniku evropskega sveta Charlesu Michelu, da so bile parlamentarne volitve v Sloveniji leta 2014 »ukradene«. Ta neutemeljena in čudaška trditev ima negativne učinke za ugled države – posebej še, ker je izražena v pismu predsedniku in članom evropskega sveta, tako da je ni mogoče omejiti na njen notranjepolitični in notranjepravni vidik.
Vsi omenjeni ekscesi so seveda del širše slike zunanje politike Republike Slovenije, ki v času sedanje vlade izkazuje več problematičnih znakov in odpira vprašanje njene skladnosti s temeljnimi zunanjepolitičnimi usmeritvami, ki jih je sprejel državni zbor Republike Slovenije. Vse bolj se krepi vtis, da je Slovenija zašla pod vpliv tuje in slovenskim interesom škodljive politike, ki jo označuje v javnosti uporabljeni izraz orbanizacija.
To je problem, ki ga je treba vzeti zelo resno. Državni zbor in vse stranke, ki so v njem zastopane, imajo veliko odgovornost za presojo potez sedanje vlade, za potrebne popravke smeri, ki jo ubira, in, naposled, tudi za zamenjavo vlade, če bo državni zbor ocenil, da je to potrebno.
Zasl. prof. dr. Danilo Türk, nekdanji predsednik Republike Slovenije
V svojem mnenju se želim osredotočiti na vprašanje ugleda in verodostojnosti Slovenije, ki sta resno prizadeta z javnimi komentarji predsednika vlade Republike Slovenije ob nedavnih volitvah v ZDA in z njegovim pismom predsedniku evropskega sveta.
Javne izjave predsednika slovenske vlade ob predsedniških volitvah v ZDA so sprožile val posmeha po svetu in osramotile Republiko Slovenijo. Posebno neprimerna je njegova trditev, da bi bil Joseph Biden »eden najšibkejših predsednikov v zgodovini«. Ta žaljiva trditev je ne samo popolnoma neresna in neprimerna, temveč predstavlja tudi svetovni unikum. Take izjave si ne privošči noben predsednik vlade ali kak drug visok predstavnik države, slovenski predsednik vlade pa je z njo osmešil in osramotil Republiko Slovenijo.
Številni kritični in posmehljivi odzivi v mednarodnih medijih, tudi tistih bolj konservativne usmeritve, to potrjujejo. Na ta način je prizadeta tudi verodostojnost predsednika vlade in – posredno – Republike Slovenije. Morebiti bi v prvih dneh po volitvah v ZDA predsednik vlade njen učinek nekoliko zmanjšal z javnim opravičilom, sedaj pa je za kaj takega že prepozno. Učinek je tu in bo trajal dolgo.
Seveda se je možno vprašati, ali so trditve, sporočene po twitterju, enako resne kot uradne izjave. Po mojih izkušnjah iz diplomacije in mednarodnih organizacij je odgovor naslednji: Vse izjave predsednika vlade ali šefa države, ne glede na medij, so enako resne. Neresno pa je trditi, da so twitterska sporočila predsednika vlade bolj zasebna. Niso – in to velja za predstavnike velikih in malih držav. Vtis, ki je nastal, bo dolgotrajen. V diplomatskih strukturah bo ostal v spominu še dolgo in bo obremenjeval Republiko Slovenijo. Seveda ni pričakovati kakšnih finančnih ali podobnih sankcij. Prizadet pa je ugled Republike Slovenije in zmanjšana je verodostojnost naše države.
V zvezi s tem je treba opozoriti, da imajo manjše države, med kakršne spada Slovenija, v tem pogledu razloge za posebno skrbnost. Slovenija s svojimi izjavami in dejanji ne more prizadejati velike škode in ima zato relativno večjo svobodo v preizkušanju različnih iniciativ in dajanju javnih izjav. Ravno zaradi tega pa mora to svobodo uporabljati razumno. Pri velikih državah, ki imajo odločilen vpliv, lahko s svojimi potezami in izjavami sproži začudenje in izgubo verodostojnosti. Ta učinek je globlji in dolgotrajnejši od vsega, kar izražajo mediji.
Državni zbor in vse stranke, ki so v njem zastopane, imajo veliko odgovornost za presojo potez sedanje vlade, za potrebne popravke smeri, ki jo ubira, in, naposled, tudi za zamenjavo vlade, če bo državni zbor ocenil, da je to potrebno.
V kategorijo izjav predsednika vlade, ki so prizadele njegovo verodostojnost – s tem pa tudi verodostojnost Republike Slovenije, sodi tudi njegova trditev, izražena v pismu predsedniku evropskega sveta Charlesu Michelu, da so bile parlamentarne volitve v Sloveniji leta 2014 »ukradene«. Ta neutemeljena in čudaška trditev ima negativne učinke za ugled države – posebej še, ker je izražena v pismu predsedniku in članom evropskega sveta, tako da je ni mogoče omejiti na njen notranjepolitični in notranjepravni vidik.
Vsi omenjeni ekscesi so seveda del širše slike zunanje politike Republike Slovenije, ki v času sedanje vlade izkazuje več problematičnih znakov in odpira vprašanje njene skladnosti s temeljnimi zunanjepolitičnimi usmeritvami, ki jih je sprejel državni zbor Republike Slovenije. Vse bolj se krepi vtis, da je Slovenija zašla pod vpliv tuje in slovenskim interesom škodljive politike, ki jo označuje v javnosti uporabljeni izraz orbanizacija.
To je problem, ki ga je treba vzeti zelo resno. Državni zbor in vse stranke, ki so v njem zastopane, imajo veliko odgovornost za presojo potez sedanje vlade, za potrebne popravke smeri, ki jo ubira, in, naposled, tudi za zamenjavo vlade, če bo državni zbor ocenil, da je to potrebno.
Zasl. prof. dr. Danilo Türk, nekdanji predsednik Republike Slovenije
