Novi modeli, pristopi, rešitve in vizije za jutri
Ameriški fizik Thomas Kuhn je pred več kot pol stoletja zagovarjal tezo, da je za nastanek novih znanstvenih teorij nujna kriza, ki privede do preobrata paradigme. Dandanes nas pestijo hude stiske, zato je skrajni čas za prevrednotenje vrednot – miselno, duhovno in družbeno svežino.
Pri tem prevrednotenju vrednot ima pomembno vlogo visoko šolstvo, na kar je opozorila tudi prorektorica ljubljanske univerze prof. dr. Ksenija Vidmar Horvat v odličnem članku v Sobotni prilogi Univerza in nova družbena pogodba (18. februarja 2023). Za univerzitetni preporod potrebujemo kvantni preskok v razmišljanju, na katerega se nas vse več pripravlja.
Konkreten primer obetavnega pristopa
V poletnem semestru študijskega leta 2023/24 bomo na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (NTF) začeli izvajati predmet Celostno razmišljanje in delovanje, ki je nastal v okviru nacionalnega programa za okrevanje in odpornost na podlagi interdiciplinarnega sodelovanja treh fakultet, poleg omenjene še fakultete za pomorstvo in promet ter filozofske fakultete. Predmet smo zasnovali profesorji Andrej Demšar, Deja Muck, Elena Fajt, Matija Svetina in jaz; dodatno bomo angažirali tudi nekaj zunanjih modrecev, kot sta denimo fizik Andrej Detela in pater dr. Karel Gržan.
Vsebina je osredinjena na študente z namenom izboljševanja kompetenc na področjih, s katerimi se ukvarjajo. Temeljni cilj je razvijanje samostojnega, kritičnega, odprtega in celostnega razmišljanja ter prepletanje naravoslovnih in tehnoloških znanj z družboslovnimi in humanističnimi v imenu trajnostnega ravnanja v dobro širše družbene skupnosti. Naučiti bi jih želeli razmišljati o današnjem času s pogledom na včeraj, danes in jutri ter ustvarjati nove modele, pristope, rešitve in vizije za jutri.
Ko je profesor Demšar prevzel predmete, ki so se nanašali na proizvodnjo in kakovost, je vse bolj odkrival povezanost vseh in vsega, kar obstaja. Na poti prepoznavanja potrebe po celostnem pristopu k sreči ni bil sam, saj so študenti nevede usmerjali njegova razmišljanja. Njihove oči so namreč najbolj sijale, ko se je dotikal tem, ki so posegale izven ustaljenih okvirjev in iskale nove, alternativne rešitve za obstoječe stanje. Z njihovo pomočjo je spoznal, da bi bilo treba vsako učenje dopolniti s celostnim pogledom, kajti vse vsebine (stroke) posameznega področja so neločljivo povezane s preostalimi. Prihodnost pripada predvsem mladim, zatorej jim moramo kot mentorji pomagati pri ustvarjanju sveta, ki si ga želijo.
Zato so na NTF izvedli anketo med študenti, da bi ugotovili njihovo zaželeno vizijo prihodnosti. Postavili so jim dve vprašanji: kako vidijo svet v prihodnosti in kako si zamišljajo idealen svet. Pri prvem so najpogosteje navajali šibke medosebne odnose, odtujenost, tekmovalnost, nemoralnost, tehnologijo in digitalizacijo, hiter življenjski ritem, prenaseljenost, onesnaženost in potrošništvo. Na drugo vprašanje so pretežno odgovarjali, da naj bi v idealnih razmerah prevladovali mir, blaginja, spoštovanje, opolnomočenost, dobri odnosi, empatija, sobivanje z naravo, počasnejši življenjski ritem, tehnologija, digitalizacija, učinkovitost in ustvarjalnost.
Izkazalo se je, da mladi gledajo na prihodnost sveta drugače kot odrasli.
Tudi zato je čas za nujne korenite spremembe. To se mora zgoditi z upoštevanjem znamenite misli Alberta Einsteina, da problemov ne moremo rešiti z enakim načinom razmišljanja, ki je te probleme povzročil. Naša vizija mora biti uravnotežen svet. Težnja po nenehni rasti vodi do neravnotežja in posledično do napetosti, zatorej je treba poiskati zlato sredino med tehnološkim razvojem in družbenimi ter osebnostnimi sposobnostmi.
Najpomembnejše orodje za ustvarjanje prijetnejšega sobivanja sta vzgoja in izobraževanje s pridihom logopedagogike. Verjamemo, da bi moral prebujeni svet sloneti na čustveno in socialno razvitih prebivalcih z bistveno višjo stopnjo zavesti, ki bo trajnostna in celostna. Človeka je treba dojeti, sprejeti in krepiti v njegovi telesni, duševni in duhovni razsežnosti, kar je poslanstvo našega predmeta.
Vrednote, poslanstvo, vizija
Predavanja prof. dr. Andreja Demšarja s katedre za tekstilno in oblačilno inženirstvo NTF bodo poleg predstavitve predmeta in sodelujočih vključevala razmislek in razpravo o značilnostih ustroja in delovanja današnjega, industrijske proizvodnje, o novih gospodarskih trendih, vlogi človeka v delovnem procesu, etiki, vrednotah, poslanstvu, viziji in družbeni odgovornosti. Študentom bo predstavil koncept trajnosti s poudarkom na vseh treh komponentah (okolju, družbi in gospodarstvu) in sedemnajstih ciljih trajnostnega razvoja, ki jih je soglasno sprejelo 193 držav članic Organizacije združenih narodov kot poziv vsem državam – revnim, bogatim in s srednjimi dohodki – k ukrepanju za spodbujanje blaginje ob hkratnem varovanju planeta.
Študenti bodo med predavanji in seminarji razpravljali tudi o možnih spremembah v prihodnosti, ki bi lahko spremenile trenutne trende.
Ustvarjalnost, karierne in osebne odločitve
Prof. dr. Matija Svetina z oddelka za psihologijo filozofske fakultete bo izhajal iz razvojnopsihološke literature, ki holistično reševanje problemov povezuje z razvojem mišljenja in osebnosti. Holistični pristop je povezan z evolucijo različnih oblik postformalnega mišljenja, denimo kontekstualnega, dispozicijskega, pragmatičnega, interakcionističnega, relativističnega, sistemskega in dialektičnega, s preostalimi načini razumevanja sebe in sveta ter razvojem ekspertnosti in modrosti. To lahko razumemo kot način reševanja problemov, ki vsebuje obsežno in poglobljeno faktografsko in proceduralno znanje ter upošteva življenjske okoliščine, pomembne za odločanje (kontekstualnost), razumevanje odnosov med različnimi skupinami ljudi in idej (sistemsko mišljenje), racionalno, stvarno presojo, zavedanje in upoštevanje življenjskih prioritet ter obvladovanje nedoločenosti (stvari lahko razumemo na več načinov hkrati). Osebnost prav tako krojijo umirjenost pri presoji (refleksivnost), odločnost, odprtost za nove izkušnje, humor, čustvena regulacija, empatija in aktivnost (angažiranost) pri reševanju problemov, ki so pomembni za posameznika, družbo in okolje.
Študenti se bodo prek pregledov, diskusij in študij primerov seznanili z zakonitostmi in oblikami omenjenih načinov reševanja problemov. Pri tem se ne bodo osredotočali samo na tehnične, ampak tudi na etične in okoljske vidike, vplive na socialne sisteme in družbo ter na raznolike interakcije med posameznikom in tehnološkimi rešitvami. Ozavestili naj bi potrebe uporabnikov, zlasti ranljivih skupin, kot so otroci, starejši in osebe s posebnimi potrebami. S celostnim reševanjem problemov bodo študentje tehničnih strok lažje širili svoja delovna obzorja in odgovorno doumeli, kako njihove odločitve vplivajo na okolje.
Umetnostna terapija
Prof. dr. Deja Muck s katedre za informacijsko in grafično tehnologijo NTF bo pojasnila metodo fraktalne risbe, pri kateri se riše z zaprtimi očmi. Uporablja se že v vzgojno-izobraževalnih ustanovah po svetu, od vrtcev, osnovnih in srednjih šol do starejših in drugih ranljivih skupin, na fakulteti pa se bo začela uporabljati prav v okviru omenjenega predmeta. Avtorica metode je ruska pedagoginja, klinična psihologinja in družinska terapevtka Tanzilija Polujahtova, ki združuje raznoliko znanje z več znanstvenih področij, k nam pa je to metodo pripeljala Martina Kosec iz Zagreba.
Metoda je preprosta in informacijsko izredno bogata. Izključuje možnost zavestnih odgovorov, zato lahko z njo pridobimo verodostojno sliko človekovega notranjega stanja in informacije, ki omogočajo (samo)korekcijo. Pozitivno vpliva na povečanje samozavesti in samospoštovanja, razvoj socializacije in komunikacije. Pomaga vzpostaviti harmonijo, aktivira latentne potenciale, spreminja nevronske mreže in nas odpre povsem drugačnim izkušnjam, kot smo jih bili vajeni doživljati.
Znanstveno je dokazano, da metoda fraktalne risbe vzbuja občutek uspešnosti, učinkovitosti in kreativnosti, ponuja prostor za izražanje notranjega otroka, ki smo ga pretirano zamenjali z resnim odraslim, poleg diagnostike ponuja tudi korekcijo, ki je enostavna in prijetna, in v obdobjih povečane občutljivosti in ranljivosti ponuja zavetje miru, smisla in varnosti.
Profesorica Deja Muck bo s študenti prek risbe raziskovala notranji svet in hkrati različna področja življenja. Spoznavali bodo, s kakšnimi vzorci se soočamo skozi življenja in kako jih lahko spremenimo, kakšni so naši miselni vzorci, katere potenciale izkoriščamo in kateri ostajajo neizkoriščeni, kako pomembni sta naša lastna energija in vibracija, kako lahko spremenimo svoje trenutno notranje stanje in pridemo v močnejši stik s sabo. Največja moč metode je v tem, da nam razen ugotavljanja notranjega stanja omogoča proces (samo)korekcije, ki je bistven, da pridemo v stik s svojo notranjo močjo, da začnemo zaupati vase, kar je pogoj, da lahko začnemo delovati in razmišljati celostno.
Refleksija, moda in kreativnost
Prof. Elena Fajt s katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil NTF bo s študenti razvijala projekte, ki bodo povezovali kreativnost in trajnost. Na področju modnega in tekstilnega oblikovanja se v študijske vsebine že vrsto let vključuje trajnost in razvija različne trajnostne pristope in projekte. To je še toliko bolj pomembno, ker sta modna in tekstilna industrija drugi največji onesnaževalec. Trajnost se v praksi usmerja predvsem v sodobne tehnološke postopke, inovativne materiale, posodabljanje procesov, restrategije, v zadnjem času v različna digitalna in virtualna polja, medtem pa pušča ob strani socialni vidik. Izobraževalni proces ponuja priložnost kompleksnega in celovitega obravnavanja tega področja, obenem pa možnost vzgajanja generacij, ki bodo suvereno in odgovorno vstopale na trg in soustvarjale spremembe v smeri bolj zavestnega odnosa do soljudi in planeta.
Celostno razmišljanje in delovanje ponuja priložnost za celostno diagnosticiranje stanja v modi kot pomembni sooblikovalki podobe sedanjosti, obenem pa možnost za ozaveščanje študentov in širjenje njihovega znanja ter delovanja izven obstoječih koordinat. Prof. Elena Fajt bo študente spodbujala v celostnem razmišljanju, vzpostavljanju refleksij in samorefleksij ter preizpraševanju o njihovi vlogi. Razkrivali bodo dvojnost mode in raziskovali modele, predvsem pa akterje, ki ustvarjajo nove alternative, temelječe na inkluzivnosti, sodelovanju, empatiji in še posebej sočutju. Raziskovali bodo, kako lahko s sodelovanjem in sočutjem presežemo obstoječe tržne prakse in družbene odnose. Predstavila bo primere sodelovalnih praks in sočutnih projektov, poudarek bo predvsem na tistih, ki so jih ustvarjali mladi. Skozi raziskave, pogovore in kreativne projekte bodo povezovali kritično refleksijo s sočutnim delovanjem. Obravnavane teme bodo izzvale študente, da stopijo izven ustaljenih praks in reproduciranja obstoječih vzorcev ter ustvarjajo nove modele, ki vodijo v bolj solidarne in sočutne odnose. V tem procesu bodo študenti imeli priložnost razviti svoje potenciale in ustvarjati alternative, s katerimi bodo zarisal nove smeri v prihodnjem razvoju.
Lateralno mišljenje, holistična retorika in nova paradigma
Sam bom študentom razložil osnove lateralnega mišljenja, ki ga je utemeljil Edward de Bono, vodilna svetovna avtoriteta na področju kreativnega mišljenja. Gre za iskanje rešitev neukrotljivih problemov z neortodoksnimi metodami, ki bi jih z logičnim linearnim mišljenjem običajno prezrli. Sorodno je paralelnemu razmišljanju, ki ga odlikujejo tolerantnost do drugačnih stališč, snovanje, ustvarjanje, raziskovanje, nizanje možnosti brez presojanja, preseganje dualizma, sodelovanje, notranji svet itd. Študenti bodo spoznali priljubljeno mišljenjsko orodje šestih klobukov, ki ga uporabljajo vplivne korporacije, javna uprava, šolstvo in sodstvo.
Potem bomo obravnavali holistično retoriko, za katero je značilno, da presega javni nastop, nastopajočega ali avtorja besedila, ker vključuje tudi njegova pota doživljanja, preden kaj domisli, izreče in zapiše ter se spontano ali nezavedno odzove. Posebna pozornost bo namenjena spoštljivemu, torej dostojnemu, etičnemu in moralnemu sporazumevanju.
Sklepni del bo oprt na poročilo Galilejeve komisije z naslovom Znanost onkraj materialističnega pogleda na svet. Slušatelji se bodo seznanili z nekaterimi zastarelimi stališči materialistične znanosti, recimo, da je zavest proizvod elektrokemičnih procesov v možganih (čeravno jih presega) ali da je bistvo vsega materija (kvantni fiziki so dokazali, da je ključna energija). Poudarek bo na najnovejših odkritjih, ki vzbujajo optimizem glede preživetja in nadaljnjega razvoja človeške civilizacije.
Naj zaključim z mislijo Janeza Pence, ki krasi njegov pronicljiv esej v Sobotni prilogi Vzgoja in izobraževanje ter naša dvodomna možganska vladna palača (29. julija 2023). Želi si tako kot mi, nosilci nekonvencionalnega predmeta, da naj vzgoja in izobraževanje pomagata mlademu človeku odpreti oči za kompleksno razkošje sveta, očaranost z njim bi potrošniško družbo lahko ozdravila obsedenosti z materialnimi dobrinami.
Prof. dr. dr. h. c. Marko Pavliha je vodja pravne katedre na Fakulteti za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani.
