V nadalejevanju preberite:

Temeljna značilnost muzejev niso znanstvene raziskave, čeravno so potrebne in pomembne. Njihova osrednja naloga so interpretacija sveta na podlagi znanstvenih podatkov in dediščinskih znanj. Ta pa so mnogo širša od znanstvenih, empirično pridobljenih znanj, obsegajo brez števila življenjskih vedenj in modrosti, ki so se »zapisale« v kulturno dediščino v milijonih let človekovanja. Obsegajo duhovna in snovna izkustva. Človeka določajo kot telesno, misleče, ustvarjalno in duhovno bitje.

Empirična znanost pokriva zgolj del človekovih, pretežno fizičnih dejavnosti in snovnega sveta in ne zmore razkrivati duhovnih razsežnosti nekega dejanja. Ne odgovarja na vprašanja smisla in etično moralnih vzgibov. Odgovori so »zapisani« v izročilu in kolektivnem spominu. Zabeleženi so na samosvoj in edinstven način v »dediščinskem« spominjanju, ki se razlikuje iz prostora v prostor. V »ljubezenskem objemu« z izročilom in vrednotami se prenašajo iz generacije v generacijo. So jedro istovetnosti, ki povezuje skupnost in osvetljuje smisel človekove biti.