Osmi marec
Imena niso pomembna. Ime najpomembnejše in najsvetlejše junakinje te zgodbe tako ali tako ni znano. Dogodek pa zahteva razmislek.
Odpri galerijo
FOTO Shutterstock
Zgodilo se je v majhnem mestu na vzhodu Slovenije. Da bi dobila opravičilo zaradi odsotnosti od pouka športne vzgoje, je 16-letna dijakinja obiskala zdravstveni dom. Zdravnik ji je naročil, naj se sleče, potem pa jo je otipaval po prsih in spolovilu, češ da preverja, kaj je z njenimi bezgavkami. Dijakinji je povedal, da preiskuje sum na mononukleozo. Vratnih bezgavk, ki so ob morebitni mononukleozi spremenjene, se ni dotikal. Ob pregledu zdravnik ni uporabil rokavic.
Ogorčena dijakinja se je odločila, da bo ukrepala. Za pomoč se je obrnila na svetovalnico TOM. Izvedela je, da se lahko obrne na zastopnika pacientovih pravic. Postopki so stekli. A vse je šlo narobe. Dekle, žrtev spolne zlorabe, je vodstvo zdravstvenega doma povabilo na nekakšno mediacijo. Zdravnik se ji je sicer opravičil, češ da je storil napako, ker ni dovolj ustrezno napovedal, kaj namerava početi. Dekle s pojasnilom ni bila zadovoljna. Sklenila je, da zadevo prijavi policiji.
Istanbulska konvencija o preprečevanju nasilja nad ženskami izrecno ne dopušča mediacijskih postopkov, ko gre za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, ker med mediacijskim postopkom žrtev ni ustrezno zaščitena.
Stekel je sodni postopek, po vsem sodeč boleč za dijakinjo. A kljub temu je zbrala pogum, da se ravnanju zdravnika še enkrat zoperstavi. Sodba je bila razglašena 8. marca. Sodišče je ugotovilo, da je zdravnik kriv. Ni bilo dvomov o kaznivem dejanju zoper spolno nedotakljivost mladoletnice. Kljub temu pa se je sodišče odločilo, da zdravniku izreče zgolj pogojno kazen. Menda zato, ker dejanje na oškodovanki ni pustilo težkih in trajnih posledic. Sodišče ni sledilo predlogu, da zdravniku prepove opravljati poklic. Menda zato, ker ni nevarnosti, da bi zdravnik dejanje ponovil.
Kazenski postopki imajo več funkcij. Če grobo poenostavimo: s kaznijo se skupnost na neki način maščuje storilcu kaznivega dejanja. S tem, ko je zločinec za svoja dejanja kaznovan, naj bi bilo pravici na neki način zadoščeno. Kazenski postopek pa ima še eno funkcijo. S tem, ko je storilec kaznovan, celotna skupnost izve, kaj je nedopustno.
Kakšno je sporočilo kazenskega postopka, ki se je končal 8. marca? Če ima zdravnik, ki otipava mladoletnico, hudo smolo in ga žrtev prijavi policiji, zločinca čaka pogojna kazen. Morda bo šel v zapor, če dejanje ponovi in če ga bo žrtev prijavila.
Imena niso pomembna. Funkcije pa so pomembne. Sodnica, ki je izrekla pogojno kazen, je tudi predsednica sodnega sveta. Sodni svet je eden od vrhov sodne oblasti. Kaj je 8. marca sporočila predsednica sodnega sveta?
Ogorčena dijakinja se je odločila, da bo ukrepala. Za pomoč se je obrnila na svetovalnico TOM. Izvedela je, da se lahko obrne na zastopnika pacientovih pravic. Postopki so stekli. A vse je šlo narobe. Dekle, žrtev spolne zlorabe, je vodstvo zdravstvenega doma povabilo na nekakšno mediacijo. Zdravnik se ji je sicer opravičil, češ da je storil napako, ker ni dovolj ustrezno napovedal, kaj namerava početi. Dekle s pojasnilom ni bila zadovoljna. Sklenila je, da zadevo prijavi policiji.
Istanbulska konvencija o preprečevanju nasilja nad ženskami izrecno ne dopušča mediacijskih postopkov, ko gre za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, ker med mediacijskim postopkom žrtev ni ustrezno zaščitena.
Stekel je sodni postopek, po vsem sodeč boleč za dijakinjo. A kljub temu je zbrala pogum, da se ravnanju zdravnika še enkrat zoperstavi. Sodba je bila razglašena 8. marca. Sodišče je ugotovilo, da je zdravnik kriv. Ni bilo dvomov o kaznivem dejanju zoper spolno nedotakljivost mladoletnice. Kljub temu pa se je sodišče odločilo, da zdravniku izreče zgolj pogojno kazen. Menda zato, ker dejanje na oškodovanki ni pustilo težkih in trajnih posledic. Sodišče ni sledilo predlogu, da zdravniku prepove opravljati poklic. Menda zato, ker ni nevarnosti, da bi zdravnik dejanje ponovil.
Kazenski postopki imajo več funkcij. Če grobo poenostavimo: s kaznijo se skupnost na neki način maščuje storilcu kaznivega dejanja. S tem, ko je zločinec za svoja dejanja kaznovan, naj bi bilo pravici na neki način zadoščeno. Kazenski postopek pa ima še eno funkcijo. S tem, ko je storilec kaznovan, celotna skupnost izve, kaj je nedopustno.
Kakšno je sporočilo kazenskega postopka, ki se je končal 8. marca? Če ima zdravnik, ki otipava mladoletnico, hudo smolo in ga žrtev prijavi policiji, zločinca čaka pogojna kazen. Morda bo šel v zapor, če dejanje ponovi in če ga bo žrtev prijavila.
Imena niso pomembna. Funkcije pa so pomembne. Sodnica, ki je izrekla pogojno kazen, je tudi predsednica sodnega sveta. Sodni svet je eden od vrhov sodne oblasti. Kaj je 8. marca sporočila predsednica sodnega sveta?
