V nadaljevanju preberite:

Preživel sem še 51. februar v svojem življenju. Siv in odvraten mesec, ki sodi v isto ligo kot november, mi je bil letos še posebno mučen. Iz Bosne sem namreč dobil klic ene od sosed v vasi, kjer sem po očetu podedoval hišo. Na vaškem vodovodu se je pojavila težava, in ko so na mojo parcelo na hribu nad hišo poslali mojstra preverit stanje na črpališču, ga je od tam pregnal sin nedavno umrlega samooklicanega verskega skrajneža.

Spodil ga je, rekoč, da na parcelo ne sme, ker tam v grobu počiva njegov oče. Nekoč nepoboljšljiv kriminalec, ki se je med opotekanjem skozi življenje spotaknil ob vero in se oprijel skrajnega vahabizma, je imel željo pokopati se na tedaj še očetovi zemlji zaradi lepega razgleda in dostopa do vode. Moj oče je za to željo vedel, saj mu je skrajnež to večkrat jasno sporočil – skupaj z različnimi grožnjami.