Nov kup zanimivega branja – Sobotna priloga tokrat na voljo v prosti prodaji
Dr. Jana Kolar je izvršna direktorica bazoviškega raziskovalnega konzorcija Ceric. Je tudi predsednica upravnega odbora Evropskega strateškega foruma za raziskovalne infrastrukture (ESFRI). Razume detajle evropske raziskovalne politike, hkrati pa natančno pozna tudi razlike, ki obstajajo med članicami EU. Za Sobotno prilogo je spregovorila o slovenski raziskovalni politiki, pojasnila pa je tudi, zakaj je Danski uspel fantastičen inovacijski preboj in kje se je zalomilo nam.
Okoljske teme so rdeča nit te številke. Pojasnimo, kaj je okoljska anksioznost, psihološko stanje, ki je značilno za čedalje večji del populacije, zlasti med mlajšimi. Mitja Bricelj je od nastanka te države državni uradnik, včasih višji, včasih nižji, ves čas pa je zavezan varovanju okolja. Po strokovnem profilu je hidrogeograf. Razume, kaj se dogaja z rekami, razume, kje so napake nacionalne razvojne politike, ki so delno odgovorne za posledice letošnje vodne ujme.
Luisa Neubauer, podnebna aktivistka, je drugo ime gibanja Petki za prihodnost. »Da bi se v podnebni krizi lahko uprli obupu, se moramo najprej upreti neravnovesju moči,« ugotavlja v pogovoru za Sobotno prilogo.
V portret tedna smo uvrstili voditelja stavke v ameriški avtomobilski industriji. Shawn Fain je vodenje sindikata prevzel marca letos. Za začetek je počistil po lastni organizaciji, ker je prepričan, da korupcija ne gre skupaj z bojem za socialno pravičnost. Potem je zahteval 45 odstotkov višje plače in zagnal stavko, ki sinhronizirano poteka v treh glavnih avtomobilskih korporacijah.
Ukrajinski sociolog Volodimir Iščenko se analize ruske vojaške agresije na njegovo državo loteva z novega zornega kota. Rusijo opisuje kot državo državnega kapitalizma, napad na Ukrajino pa je posledica postsovjetskega razrednega konflikta, ki tli v Ruski federaciji. Eden od ključnih elementov Putinove vladavine je tudi ta, da državljani postajajo čedalje bolj apatični, s politiko se tako rekoč ne ukvarjajo več.
Plešem, torej sem, je naslov članka, ki pripoveduje o filmu Disco Boy italijanskega režiserja Giacoma Abbruzzeseja. Bil je eno od večjih presenečenj letošnjega Berlinala. Z vizualno vznemirljivo in režijsko ambiciozno pustolovščino v osrčju imperialne teme in hkrati v osrčju vzporedne resničnosti – transcendentnega novega jaza – je ustvaril sila eleganten prvenec.
Umetnostna zgodovinarka Giovanna Bertazzoni dela za avkcijsko hišo Christie's. Sodelovala je pri najodmevnejših prodajah umetniških del, kot sta ikonični Klimt in zbirka soustanovitelja Microsofta Paula Allena, ki je v enem večeru dosegla rekordne 1,5 milijarde dolarjev. »Postavitev cene umetnini je matematična igra, ne popolna znanost,« ugotavlja.
Nova številka Sobotne priloge je na voljo v samostojni prodaji na večjih prodajnih mestih vse do konca novembra.
V prihodnosti bodo telesa zelo nenavadna, ugotavlja avtorica Irena Štaudohar v članku o možganih. Še vedno tako malo vemo o svojih možganih, kot da nam ne pustijo, da bi premišljevali o njih in odkrivali, česa vsega so zmožni. Še vedno ne vemo na primer, zakaj sanjamo. A nevrolog David Eagleman, avtor odmevne knjige Živo omrežje, ima svojo tezo. Kako bo tehnologija spreminjala možgane? Omogočala bo, da bodo slepi spet videli. Bomo lahko z mislimi premikali stvari? Kako zelo bodo lahko zakonci nadzorovali srčni utrip drug drugega?
Vedrana Rudan spada med najbolj znane in odmevne sodobne hrvaške pisateljice. Jasna, nediplomatska, brez dlake na jeziku pove, kar misli. Pisateljica in kolumnistka na svojem blogu Avanture slepe kurbe neusmiljeno odstira družbeno stvarnost Hrvaške in nastavlja ogledalo – sebi in družbi. Nekdanja učiteljica, ki poučevanje opisuje kot eno najslabših poglavij svojega življenja, je leta 2002 s prvencem treščila na balkansko literarno sceno.
Kolumnistično in komentatorsko ekipo obsežnejše Sobotne sestavljajo Barbara Kramžar, Maja Grgič, Saša Vidmajer in Janez Markeš.
Najslavnejši italijanski stripar nosi umetniški vzdevek Zerocalcare. Calcare pomeni vodni kamen, zero pa pomeni nič. Presegel je mejo milijona prodanih stripovskih zvezkov. Ne riše le stripovskih zgodb. Za Netflix riše tudi animirane serije. Je človek, kar je razvidno iz pogovora z njim, z izostrenim pogledom na svet, družbo, kulturo, umetnost in politiko.
