V nadaljevanju preberite:

Kako blizu je matematični genij? Od povprečnega uma je predaleč, da bi mu lahko intelektualno sledili, zato še dobro, da imamo umetnost: da ga lahko približa vsaj ona. V Mini teatru je režiser Ivica Buljan po dramskem besedilu Benoita Solèsa postavil Turingov stroj. Mašina dela podivjano, da bi rešila svet pred pogubnimi ugankami, vsaj pred Enigmo, in ga zraven otresla predsodkov do homoseksualnosti.

O Alanu Turingu (1912–1954) vemo, da je bil angleški matematik, predhodnik umetne inteligence. O električni napravi Enigma je prebrati, da so Nemci z njo med drugo svetovno vojno šifrirali sporočila. Solèsov Turingov stroj pa seže umetniško onkraj matematike in tehnike k skrivnostnemu človeku: kakšen je bil Turing, genij, ki je razvozlal kodni mehanizem znamenite Enigme?
Avtor besedila, dramatik in igralec Benoit Solès si je minulo nedeljo ogledal slovensko različico svojega Turingovega stroja. Francosko, v kateri tudi igra, je ustvaril leta 2018 za festival v Avignonu, že leto pozneje je igra prejela štiri nagrade molière. V Parizu jo ponavljajo od oktobra 2018, v torek je Solès odigral svojo petstoto pariško predstavo, še okoli dvestokrat je vlogo Alana Turinga upodobil po turnejah.
 

Sinočnja premiera [pogovarjala sva se v ponedeljek] je bila sijajna, emocionalno močna in radikalna, hkrati je potrdila, kako uboge pa tudi bedne kreature smo lahko ljudje, mar ne?

Turingov stroj je poklon genialnosti in opomin na ključne dogodke, ki so zaznamovali 20. stoletje, a onkraj zgodbe o Alanu Turingu se gledalca morda dotakne predvsem to, da poskuša prikazati najintimnejše sfere človeka. Pri slovenski postavitvi, ki sem si jo ogledal sinoči, gredo pri tem do konca. Turinga slečejo do kosti, v dobesednem in prenesenem pomenu, razgalijo ga v vsem njegovem iskanju in raziskovanjih, najsi znanstvenih ali ljubezenskih.

Kaj ni človek vedno ali predvsem tudi nag?