V nadaljevanju preberite:

Diktatorski trenerji, ki se derejo in žalijo igralce, postajajo del zgodovine. Ta vzorec vse bolj opažamo tudi na območju nekdanje Jugoslavije, torej tam, kjer so trenerji pri izumljanju novih žaljivk za igralce včasih pokazali skoraj več domiselnosti kot pri napadalni taktiki svojih moštev.

Mirnemu in preudarnemu Aleksandru Sekuliću je poleg tega kristalno jasno, kdo je kdo v reprezentanci. Dirigentsko vlogo je pametno prepustil Luki Dončiću, hkrati prav nič ne trpi njegov ego, če je sam v ozadju. Še več; slovenski selektor brez vsakega sramu priznava, da je zaradi Dončića tudi sam boljši trener. »Luke ne moremo primerjati niti z enim igralcem. Preprosto je unikat, brez kopije. Ko ga gledate na tekmah, a še bolj na treningih, vidite, da je košarka zanj otroška igra. Neverjeten talent je, toda še pomembnejše je, da takšen pritisk zna prenašati,« ga je Sekulić hvalil že pred leti.

Od blizu je spremljal vse najbolj žalostne poraze in najbolj pogumne zmage slovenske reprezentance. Zanimivo je, da je bil v strokovnem štabu Kokoškova pred štirimi leti skupaj z Jako Lakovičem, saj sta z nekdanjim reprezentančnim kapetanom že od otroštva najboljša prijatelja. »On je bil priča na moji poroki in jaz na njegovi. Vedno, ko imava prosti čas, ga preživljava skupaj,« je povedal Jaka Lakovič. »Spoznala sva se na treningih košarke. Sašo je bil s Fužin, jaz iz Štepanjskega naselja, od treningov pri Slovanu pa gre najina pot družno naprej.«