V nadaljevanju lahko preberete:
Širši slovenski javnosti je za razliko od medijsko dobro pokritega raziskovanja grobišč pobitih po vojni malo znano, da je bila v okviru dolgoletne raziskave, ki jo je izvedla skupina raziskovalcev Inštituta za novejšo zgodovino, izdelana zbirka raziskovalnih podatkov Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej. Glede na to, da je bilo današnje ozemlje Republike Slovenije med obema svetovnima vojnama v dveh državah, Kraljevini Jugoslaviji in Kraljevini Italiji, se raziskava začne z vstopom Italije v vojno 10. junija 1940, konča pa s prvimi meseci leta 1946. Ocenjujemo, da je Republika Slovenija s tem, ko je omogočila izvedbo te raziskave, naredila pomembno civilizacijsko in pietetno dejanje do vseh tistih, ki so izgubili življenje zaradi vojne, vojaškega delovanja in vojnega ter povojnega nasilja.
Zbirka raziskovalnih podatkov Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej je rezultat večletnega dela skupine raziskovalcev Inštituta za novejšo zgodovino (INZ). Podrobnejša analiza je bila objavljena v članku Posledice vojnega nasilja (Vida Deželak Barič v sodelovanju z Marto Rendla in Nevenko Troha) v zborniku Nasilje vojnih in povojnih dni (ur. Nevenka Troha, zbirka Vpogledi 8, Ljubljana, INZ, 2014). Tu objavljeni podatki so posodobljeni, saj se je v teh desetih letih število vpisov umrlih povečalo za 1295.
