V nadaljevanju preberite:
Leta 2019 je Walid Raad prejel vabilo Muzeja Thyssen-Bornemisza v Madridu, naj ustvari razstavo o eni od največjih umetniških zbirk, ki jo hrani muzej in jo je zasnoval zbiratelj Hans Heinrich Thyssen-Bornemisza, po rodu Nizozemec. Leta 1993 jo je za 350 milijonov dolarjev prodal Španiji, četudi je bila vredna veliko več – okoli dve milijardi dolarjev. V zbirki so dela starih in novih mojstrov, od Caravaggia do Luciana Freuda, od Rembrandta do Francisa Bacona, od Tiziana do Edwarda Hopperja. »Do takrat,« kot prizna Walid Raad, »nisem ničesar vedel o njem ali njegovi družini, njegovi zbirki ali njegovem poslovnem svetu. Kot v prostem padu sem se vrgel skozi zbirko, se potapljal v arhive muzeja in štiri leta raziskoval slikarje, politiko, finančni svet, ideologije.« Odkrival je resnične in izmišljene identitete, zgodovinska in lažna dejstva. »Ugotovil sem, da so se na zadnji strani mnogih slik, ki pripadajo zbirki, pojavile slike oblakov. Ugotovil sem tudi, da so zlate in srebrne dragocene čaše, takoj ko so jih vzeli iz steklenih vitrin, privabile na tisoče žuželk. Kakšne skrivnosti so odkrili šele rentgenski posnetki nekaterih slik!« Pot ga je vodila na različne konce sveta, med izumitelje, ekonomiste, umetnike, sanjače. Vse, kar je odkril, je spremenil v pripoved, v potovanje, po katerem vodi gledalce in jim pripoveduje o vsem, kar je odkril. Je zelo dober in prepričljiv predavatelj.
Že na začetku nas je opozoril, da bo omenil zelo veliko imen in ves čas skakal iz ene teme v drugo. Kar je bilo res. Kot da gre za strategijo, da nas je tako lahko čim bolje ujel v past, saj nismo več vedeli, ali govori resnico ali laž, ali smo se ujeli v zanko spiritualnosti ali pravzaprav govori o ekonomiji, so to alegorije in metafore ali dejanske stvari. Njegova dela oziroma performansi vedno uhajajo iz umetniških institucij, ni jih mogoče ujeti.
Kar predstavljam si ga, kako je ure in noči preživel z umetniškimi deli v madridskem muzeju. V podzemlju depojev in arhivov. Kaj se dogaja takrat, ko je sam z umetninami?
Dobila sva se v kavarni Moderne galerije, srkala kavo in med nama je na mizi kraljevala dišeča cigara. Še neprižgana. »V Ljubljani imate čudovito zalogo havank.« Ne pusti se fotografirati, ker pri svojem delu rad menja identitete. Začela sem grozno. Tako zelo splošno. In vendar me je zanimalo. Kaj je realnost? Kaj je realnost 21. stoletja?
