V nadaljevanju preberite:

Leta 1891 je v Ljubljanskem zvonu začel izhajati roman Ivana Tavčarja z naslovom 4000: »Času primerna povest iz prihodnjih dôb. Po vzorih dr. Ničmaha napisal dr. Nevésekdo.« – Dr. Ničmah je anagram za Antona Mahniča, vodilnega slovenskega klerikalca, ki je zahteval popolno »ločitev duhov« in zavračal vsako sodelovanje s kritiki katolicizma. Kristusov brezpogojni razkol: »Kdor ni z menoj, je proti meni« (Lk 11,23), je Mahnič fundamentalistično posodobil takole:

»Iz ljubezni do Boga moraš sovražiti tistega, ki vanj ne veruje oziroma ki ne verjame, da Cerkev pravilno razlaga in zastopa Boga na Zemlji. Vera v Boga tako pomeni verjetje v popolno enačenje med Bogom in Cerkvijo; med Bogom in klerom ni več diference: Kar reče kler, je direktno od Boga!«

Tavčar je distopični roman postavil v daljno leto 4000, ko je tak klerokatolicizem prežemal slovenstvo še takrat. Danes je prav, da ga dobimo v ponatisu, saj neusmiljeno zrcali resnično podobo klerikalizma, ki je večna ambicija RKC v Sloveniji.