V nadaljevanju preberite še:
»Leta 1958 je neki dogodek pokazal, da bi svet lahko bil drugačen. Morda zato nikoli nismo slišali zanj.« Tako se začne film Varuhi formule režiserja, scenarista, igralca in producenta Dragana Bjelogrlića, ki je po uspešni poti po mednarodnih festivalih odprl filmski festival Liffe, občinstvo v polni Gallusovi dvorani ga je nagradilo s stoječimi ovacijami.
Bjelogrlić se je, potem ko je prebral knjigo Primer Vinča dr. Gorana Milašinovića, odločil, da se loti kompleksne in kontroverzne teme o dveh neobičajnih dogodkih, o katerih nismo vedeli ničesar. To, da je Jugoslavija v Vinči konec petdesetih morda razvijala atomsko bombo, in to, da je francoski zdravnik na jugoslovanskih znanstvenikih prvič izvedel transplantacijo kostnega mozga. Ko smo prvič slišali za novi Bjelogrlićev film, je ekipa snemala v jedrskem reaktorju na Institutu Jožef Stefan, pa tudi v Škofji Loki (ki postane Pariz konec petdesetih let) in Ljubljani; film pa je poleg Srbije, Severne Makedonije in Črne gore tudi slovenska koprodukcija (Perfo, SFC).
Ta film je moj avtorski pristop h kompleksni temi z močno idejo. Ljudje pridejo v kino, pripravljeni na zgodbo o atomski bombi ali o medicini, a jih vmes zgrabi zelo človeška zgodba, človeška emocija, morda je to emocija, na katero smo že davno pozabili. Ta film ima emocijo, ki je ljudje ne pričakujejo. Mislim, da je to, če že hočete, formula tega filma.
-Toda danes kot da ta emocija ni več moderna. A kljub temu ste s filmom navdušili tudi zahtevne kritike revije Variety.
Gotovo je to, da film nenehno vabijo na festivale, ne nazadnje tudi nagrada revije Variety, dokaz, da film nagovarja tudi kritiko. Že dobra kritika v Varietyju je za film z Balkana velik uspeh, dobiti nagrado kritikov Varietyja, to je nekaj drugega.
Priznam, da sem se na začetku, ko smo opazovali burne reakcije ljudi po koncu filma, prestrašil, ali nismo šli morda čez rob s čustvi. Da bo količina neposrednega sporočila, monolog, ki ga na koncu izgovori glavni igralec, in to res neposredno, nekaj, kar bi lahko pri nekaterih ustvarilo odpor.
-Postali ste eden od glasnikov gibanja Srbija proti nasilju in vodilno ime v ProGlasu, iniciativi za pravičnejšo Srbijo, ki ga podpisujejo številne srbske znane osebnosti, ustvarjalci in intelektualci.
Zdaj je naš ProGlas podpisalo kakih šestdeset tisoč ljudi. A še enkrat naj poudarim, da ProGlas ni političen, ampak je bolj poziv ljudem, naj se prebudijo. Naj ne dovolijo več, da državo vodijo najslabši, medtem ko se najboljši, najbolj kvalificirani, umikajo. V Srbiji smo že vrsto let priča temu vzorcu, da se tisti, ki vedo, ki so strokovni, izobraženi, ki razumejo ta svet, umikajo v svoje svetove. A s tem dajejo možnost, da na oblast pridejo tisti, ki jih vodijo druge ambicije, ne dobrobit ljudi.
Naš ProGlas je poziv ljudem, da se vključijo v družbeno dogajanje. Da vrnemo državo nam, ljudem, da države ne vodi zgolj interesna skupina, ki je zelo dobro organizirana, ki dobro zlorablja na žalost zelo veliko skupino zelo revnih in manj izobraženih ljudi in z njimi manipulira.
-Ljudje iz beograjskih filmskih krogov pravijo, da je za to, kar ste naredili, v tem času v Srbiji potreben velik pogum.
Nihče me ne bo prestrašil. Naš ProGlas je romantično-razsvetljenska ideja, ki ima vse možnosti, da ne uspe, toda to sem moral narediti, ker sem občutil dolg do sebe in mladih generacij.
Želim si, da mladi vidijo, da nismo vsi dvignili rok. Da obstaja skupina idealistov, ki še verjame, da je z dialogom mogoče spremeniti stvari v družbi. Seveda to najbrž zveni idealistično, celo utopično, a dokler ljudje ne verjamejo, da se nekaj lahko zgodi, se to ne bo zgodilo. Tako kot v filmu profesor Mathé: dokler je delal eksperimente z mišmi, je bil depresiven, ker je mislil, da mu ne more uspeti. In ko mu je življenje naproti pripeljalo mlade znanstvenike, ki so bili na robu smrti, se je moral odločiti, in to v tistem hipu: zdaj pokaži, kdo si in čemu je namenjeno tvoje znanje. Tvegal je in premaknil meje v medicini. Ne samo da je premaknil meje medicine, ampak je vrnil tudi vero v to, da so ljudje lahko ljudje.
