V nadaljevanju lahko preberete:
Trenutne vojne vihre v svetu so pretresljive, preseneča pa zlasti svetovno ozadje lokalnih spopadov. Zato so tudi prizadevanja za mir pod vplivom interesnih usmeritev in blokovske delitve sveta. Primerjave med vojnami in iskanje miru v preseku zgodovine človeštva kažejo, da sta poglavitna vzroka vojn sebičen interes in prevzetnost večjih etničnih, verskih, političnih, ideoloških in gospodarskih blokov, ki izkoriščajo šibkejše na načine, ki so v popolnem nasprotju z njihovo verbalno samohvalo kot o osvoboditeljih.
Prevzetnost in nasilje velikih sil predstavljata večjo ali manjšo grožnjo vsem šibkejšim etničnim, verskim in gospodarskim skupnostim. Iskanje možnosti za zaščito pa pogosto vodi v obrambne koalicije, ki so podvržene nevarnosti, da gredo v spopad z velesilo brez upa zmage. Vsako znamenje nestrinjanja in upora pri močnejši sili izzove maščevalnost, ki šibke koalicije zlahka zatre in uporno ljudstvo kaznuje prekomerno vse do uničenja. Izkušnja stopnjevanja maščevalne sle že na individualni ravni je Jezusu narekovala nasvet, ki je na videz nesmiseln: »Tistemu, ki te udari po enem licu, nastavi še drugo« (Lk 6,29). Odziv z nasiljem na nasilje pomeni stopnjevanje nasilja do nepredvidljivih posledic. Obstajajo torej resni razlogi za premislek, ali ni bolje prenesti prvega udarca brez protiudarca, da ne bi tvegali eskalacije do usodnega udarca, ki lahko ogrozi celo življenje.
