V nadaljevanju preberite:
To pravzaprav sploh niso bile volitve (ali je brez prave izbire sploh mogoče govoriti o volitvah?), ampak prej nekakšno plebiscitarno glasovanje, podobno lanskemu referendumu o spremembah ustave. Putinova Enotna Rusija je obdržala ustavno večino, Kremelj pa nadzor nad dumo. Toda kam takšna politika pelje državo?
Tokratne volitve v dumo, spodnji dom ruskega parlamenta, so bile v resnici precej drugačne od vseh prejšnjih. Volitve so za Vladimirja Putina zelo neprijetna, a vendarle nujna politična dispanzerizacija, kot temu procesu pravi sociologinja Tatjana Stanova. Potrebuje jih za legitimizacijo svoje politike ...
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Berite Delo prva dva meseca za skupaj samo 10,49€!
NAROČITE